NAREDITE NEKAJ ZASE
Pozdravljene (i) !
Kar nekaj časa se Vam nisem oglasila, da bi Vam namenila nekaj vzpodbudnih besed. Morda je sedaj v tem času, v katerega smo že zakorakali, ČAS, da nekaj spremenimo. Da nekaj naredimo ZASE.
Imamo imenitno priložnost, da se zazremo Vase in pogledamo kaj smo v tem letu spremenili oz. naredili ZASE.
Kaj želimo narediti ZASE, za svojo ranjeno dušo in svojo preteklost ? Je to le oddaljena misel, ki nas mori in nam ne da spati ? Je to le goreča želja, ker nismo dovolj močne, da bi priznale, da je prišel čas slovesa in igranje žrtve ?
Si še vedno želimo živeti v neki navidezni sreči, v kateri nas prav ne pozna nihče in ne prepoznamo več SEBE ? Smo to še res ME SAME ?
Na vsa vprašanja, si moramo odgovoriti SAME odkrito in pošteno !
Vedeti morate, da niste SAME, da nas je MNOGO, ki smo se iskale. MNOGE, ki smo dvomile in vseeno zmogle stopiti na boljšo pot.
Pozivam vse Vas, ki želite zase najboljše, da odvrzite svoje oklepe in se nam pridružite na naši skupni poti.
Vedeti morate, da smo SKUPAJ MOČNEJŠE, da zmoremo, bomo SLIŠANE in USLIŠANE !
Najpomembnejše je pa to, da naša DUŠA potrebuje ODREŠITEV in KRIČI po njej !
Podpiram Vas v odločitvi, kakršna pač je !
Bila sem zlorabljena s strani takrat že bivšega fanta dobri dve leti nazaj. Ves ta čas sem sebe obtoževala za to kar mi je naredil, njega pa opravičevala da so droge krive. Mesec nazaj pa ste verjetno brale o pedofilu iz okolice Maribora, ki je zlorabljal mladoletne in celo svoji dve nečakinji in enega nečaka. Piše da je druge punce le snemal, ampak mene je ta fant tudi posilil. Zdaj ne vem kaj naj naredim. Nisem vedla za ostale punce in takrat sem bila tudi jaz 16 let; torej še mladoletna; ampak nad 15 let. Zaradi strahu pred njim oz. njegovimi prijatelji, s katerimi mi je govoril (v resnici pa sploh ne vem ali obstajajo), da bi kaj naredili moji mlajši sestrici, se bojim spregovoriti, čeprav v sebi to želim. Moj zdajšni fant ve za to kar mi je bivši naredil in je tudi sam opazil kako zelo se ga bojim. Bivši se zaveda tega, da se ga bojim. Fant se ne strinja da bi ga šla prijaviti, ker trdi da bom samo jaz trpela, dosegla pa nič. Tudi nimam nobenega dokaza, samo moja beseda proti njegovi. Zvedela sem, da so mu vzeli računalnik in ga pregledujejo. Najverjetneje bodo našli najine pogovore o tem dogodku in njegovo neobžalovanje.
Največi problem pa je v tem, da pri meni doma nihče ne ve za zlorabo in tudi nočem, da izvejo. Je prvi in edini fant, ki sem ga predstavila doma. Je kakšna možnost, da nebi izvedeli? Kaj mi predlagate, naj grem ga prijavit ali naj ostanem tiho? Če pride čez pet let ven ali ga celo prej oprostijo, vem da ne bom prenesla da nism spregovorila, hkrati pa se bojim njegovega maščevanja.
Prosim pomagajte 🙁
Pozdravljena!
Veseli me, da si se oglasila pod temo ” naredite nekaj zase “, kjer sem pozvala vse Vas, ki ste bile do sedaj tiho in molče, ter s stisko v grlu trepetale zase, da končno SPREGOVORITE o svoji preteklosti.
Prav je, da se o teh stvareh govori, piše in razpravlja.
Torej, glede situacije, ki je opisana menim naslednje ; Dokler te ne pokličejo na policijsko postajo, bodi pač tiho. Da se boš nekaj izpostavljala itak nima pomena, kajti kot ti je rekel ( fant ) dosegla ne boš ničesar. Ko te pa pokličejo na postajo, pa poveš to kar veš, ter kar si tudi nam povedala oz. napisala.
Glede staršev bi pa rekla naslednje ; da si bila posiljena oz. kakorkoli zlorabljena seveda ni bilo prav, da nisi povedala doma. Domači oz. starši naj bi zaščitili otroka ali pa vsaj vedeli, kakšne tegobe doživlja njihov otrok ! Vendar vem, da v večini družin ni tega, na žalost !
Kar se tiče pa, da se tega fanta bojiš – bi pa vprašala – zakaj se ga bojiš – ZARADI GROŽENJ ali česarkoli drugega.
Taki ” ljudje ” vedno grozijo, ker le – tako, nekako zamotijo žrtev, ter jo tudi držijo v ” šahu “. Ker je vsa zgodba prišla na plano, je tudi nesmiselno, da se ga bojiš ( v tem smislu, da te bo nadvladal, ker te ne more trenutno) in misliš, da bo grožnje uresničil. Ponavadi je to le grožnja, ki nima tehtnega razloga, da bi bila dejansko narejena.
SPREGOVORIMO pa ponavadi zaradi SEBE in ne zaradi drugih. Ti si tista, ki mora ŽIVETI s temi OBČUTKI, strahom, dejstvom da se je to tebi zgodilo, ter kaj boš naredila iz vsega tega, DA SE TRPLJENJE IN MUČENJE TVOJE DUŠE ter TELESA KONČA.
STOPI NA POT RESNICE, ker tvoja DUŠA hrepeni in željno pričakuje odrešitev !
Kok je pa star ta kreten? A nisi prej vedela kakšen je? Malo mi je čudno, da si bila s takim…
Ja SEVEDA, prijavi ga, pojdi na postajo, reci, kaj ti je storil in kot dokaz imaš pogovore,katere omenjaš.
Ne boj se ga, tepec je in si zasluži kazen.
Ti pa v nadaljne se izogibaj takih oslov kot je ta, ki naj samo zgnije v arestu!
Pozdravljena!
Na žalost je v naši državi tako, da dokler se jim ne dokaže kaznivo dejanje, so nedolžni. In velikokrat se zgodi, da taki ljudje niso nikoli obtoženi kaznivega dejanja. Upam,da v tem primeru bo tako.
Sicer pa so tvoje besede zelo arogantne in nič kaj prijazne ! Zakaj ?
Vsak od nas lahko v življenju naleti, na take osebe. In z zagotovostjo lahko trdim, da si tega nihče ne želi, da bi ga nekdo vzel za žrtev in z njim manipuliral ! NIHČE !!
Seveda pa je potrebno vedeti, da si vedno najdejo ŽRTEV, ki je tiha, plaha, ne izstopa, nesamozavestna in se zdrži bolj zase.
Za osebo, ki je napisala prvotni post, ji polagam na srce – vzemi kakšno knjigo v roke, delaj na samozavesti ali tem, kar sama veš, da je tvoja šibka točka. Samo ne izgubi vere in upanja v sebe !
Korajžno in zato smo tukaj, da si pomagamo, tolažimo kadar je potrebno ter spodbujamo !
Srečno!
Zdaj je star 21 let in ne prej nisem vedla kakšen je, ker do tega dogodka je bil čisto druga oseba v mojih očeh, če bi vedela kakšen je, nebi bila z njim. Prej je bil do mene vedno prijazen in mi pomagal, če sem potrebovala pomoč.
Pogovorov pa jaz nimam več, ker se meni ne shranjujejo na računalniku, zato nimam dokazov.
Staršem nočem povedati, ker ne želim da se sekirajo, dovolj je da to mene uničuje, nočem da še njih. Bojim se tudi, da bi me obtoževali kako sem lahko takega človeka pripeljala v hišo, kako sem lahko dovolila, da je spoznal moje domače, mojo sestro?!
Bojim se ga ker mi je neprestano govoril o svojih prijateljih, posebej enemu iz italjanske mafije, ki ima moje podatke in je sposobnen meni ali mojim kaj naredit. In sem prav paranoična od kar je v priporu, saj me na vsake toliko časa nekdo iz skrite številke pokliče pa se ne upam niti javiti, ker se bojim da je kdo od njegovih prijateljev, skos mi gre po mislih, da je morda vse kar je pravil res in da bo če povem kaj mi je naredil, nastradal kdo od mojih.
Sem vzela knjigo Pogum za okrevanje, ampak zaenkrat nisem prišla daleč, napisala sem kaj se mi je zgodilo, a nimam še dovolj poguma da bi to naglas povedala. Edinemu sem dala napisano prebrati zdajšnemu fantu, ampak je na polovici odnehal in rekel da noče vedeti nič več ter me prosil, da tudi jaz pustim preteklost za sabo in živim v sedanjosti. Jaz pa živim v večjem strahu zdaj ko je bivši v priporu, kot prej ko je bil na prostosti 🙁
Pozdravljeni,
To sporočilo je v tem forumu izven kontekst, namenjeno pa je izključno moderatorki Maji Ferbe.
Sem študentka 3.letnika socialne pedagogike in letos se bolj poglobljeno zanimam o spolnem nasilju.
Forum, ki je namenjen žrtvam spolnega nasilja, se mi zdi zelo dober način, s katero si žrtve lahko pomagajo. Skozi prebiranje različnih izkušenj, človek šele dobi vpogled kakšne grozne stiske lahko doletijo človeka. Veliko zgodb se me je res dotaknilo in spoštujem žrtve, ki so to izkušnjo preživele. Ker sama nisem imela take izkušnje si niti ne morem predstavljati, kako hudo mora to biti.
Ko sem prebirala vaše vzpodbudne odgovore, sporočila, sem hotela zvedeti o tem še malo več. Zanima me ali bi se dalo vstopiti v kontakt z vami (npr. preko maila) imela bi samo par vprašanj, ki Vam ne bi vzelo veliko časa, meni pa bi to zelo pomagalo pri mojem raziskovanju.
Lp, Katarina
Pozdravljena!
Vedno sem pripravljena pomagati in odgovoriti na vprašanja komurkoli. Marsikateri tudi že, ki je delala raziskovalno nalogo ali pa je imela zaključni izpit iz tega.
Moj naslov je [email protected] !
On je bil moj prvi fant in ko sva se razsla sem se jaz malo sesula. Dobri dve leti nazaj je bilo prvic po razhodu (pol leta za razhodom) da sva se vidla, takoj na postaji me je poljubil in objel, tocno je vedel kaj potrebujem, tocno to mi je mankalo, zacutla sem varnost, varnost ki je bila par ur za tem izdana. Bila sem naivna in zaslepljena z upanjem da bova spet skupaj, zato sem bila pripravljena narediti karkoli. On pa je pogoj postavil moje telo (ker v casu veze mu ga nisem hotela predati). Zabolelo me je dejstvo da hoce moje telo, ne mene, ampak sem kljub temu pristala (prevec sem ga imela rada in on se je tega zavedal). Ko sva prisla wc sm mu ga najprej povlekla in nato je zacel, me slekel in poskusal prodreti vame, a nikakor mu ni uspevalo, nato mi je rekel naj se ulezem na tla, ni uporabil kondoma, ker je hotel da vse cutiva. Ko je probaval prodeti vame so se vse moje misice skrcile, dolgo je potreboval da je lahko prodrl(vsaj meni se je zdelo dolgo, zame je bilo prvic), takrat me je mocno zabolelo, ne vem kera bolecina je bila hujsa, fizicna ali psihicna, zacela sem jokati, se uperati, on me je pa prijel za roke in nadaljeval, ni ga ganilo da me boli, da jokam, da ga prosim naj odneha, on je nadaljeval. Umes me je enkrat malo spustil in takoj sem izkoristla to in se poskusala izmuznit, ampak takoj za tem me je on spet prijel za roke in zulekel nazaj na prejsno mesto ter nadaljeval kot da se ni nic zgodilo, jaz nism vec mela moci se uperat, nism vidla smisla. Ampak to kar je pocel pisem brez custev, ker jih ne cutim, kot bi govorila o nekom drugim, kot da to nism bila jaz, ne morem se poistovetiti sama s sabo, ne morem sprejeti da me je on izdal. Ljubila sem ga, zanj sem bila pripravljena dati zivljenje, a on se me je vzel kot da nism clovek, kot da sm si to zasluzla. Se zdaj vrjamem da sem si to zasluzla, ceprav vem da ni vreden, ne morem si dopovedati da to kar je naredil ni bilo prav in da je on kriv za to, ne morem sprejeti dejstva da si tega nism zasluzila, da to je naredil on, ne droge, ki jih je jemal. Vsakic ko pomislim na to hocem vedeti zakaj, ze najmanj petkrat sem ga uprasala zakaj, kljub temu da mi je sam povedal da ve da ni blo prav, da ve da me je bolelo, ne obzaluje oz. ce bo mel priloznost je pripravljen to ponovit. Povedal je da ga je to vzburilo, da je uzival, da bi takoj se enkrat ponovil, jaz tega ne morem sprejet, ne pustim si vrjeti. Sebe bolj sovrazim in vem da sem sama kriva, ker nism takoj rekla NE 🙁
Cutim sovrastvo do njega zdaj ko vem za necake, ker oni so premali (vsi so pod 10 let) da bi se lahko uprli, oni niso krivi ne glede na njegove tezave z drogami in noben izgovor ni mogoc, nic ga ne more opraviciti tega kar je naredil njim!!! 🙁
Lej, nisi si zaslužila in niso bile krive droge ampak ON! In ja, daj prijavi ga, res, da ne boš vedno živela s tem, lažje ti bo.
Sploh pa poišči si pomoč, psihiterapevta, da ti pomaga predelati to. Tudi tukaj gor imaš v forumu “partnerska svetovalnica” terapevte, mogoče bi lahko šla k njim osebno na posvet. Daj to ven iz sebe!!!! Nisi kriva pa še to, ne skrbi, dobil je in bo svoje, hvala bogu, prasec umazan!
Uh, žal mi je za to kar se ti je zgodilo. Ta tip je pravi sociopat. In taki spadajo nikamor drugam kot v zapor. Droga nima pomena tukaj. Sem imel sošolca narkomana in je bil sicer čisto OK tip. Koliko časa pa sta bila par takra ko si bila še nedolžna? V glavnem ta tip je posiljevalec in kot kaže tudi pedofil, nevem kaj ga je pripeljalo do tega ampak za med normalne ljudi ni. Zelo mi je žal da si ti imela to smolo da si imela opravka z njim. Upam da se boš čimprej rešila vseh teh tegob ki ti jih je prizadejal. V resnici nisi kriva ti čisto nič. Jaz vem in ti moraš vedet – veš da nisi kriva! Ti si se obnašala normalno on pa ne! Držim pesti zate in srečno naprej, življenje te še čaka. Njega se ti pa res ni treba bati čisto nič, že tako si se ga dosti preveč!