partnerju ni do spolnosti
pozdravljeni,
kar precej obupana se obračam na vas. Zadeva je v osnovi enostavna. S partnerjem živiva v skupnem gospodinjstvu že leto in pol. Pred tem sva več kot leto prijateljevala, se spoznavala, v glavnem se počasi in brez pritiskov odločila za skupno življenje. Živiva v najemniškem stanovanju, oba zaposlena, s skupnimi hobiji ki naju veselijo. Do tukaj se bere kot pravljica. Načeloma je vse bp, z izjemo spolnosti..začelo se je dobrih 3 mesece nazaj. Njemu ni do sexa, kar naenkrat..:( prej je bila najina spolnost nekaj spontanega, lepega, včasih divjega, zdelo se mi je da je to področje brez oblačka. Poskušala sem se pogovoriti, ga motivirati z drugimi položaji, igračkami, večkrat sva za vikend celo kam odšla..pa je bilo vse jalovo početje. Vedno bolj nezadovoljna se mi po glavi mota misel na drugo žensko..do sedaj sem mu zaupala, sedaj pa se sprašujem in iščem možne odgovore. Njegov odgovor je vedno isti..saj bo..saj bo..kasneje pa že preide v napad z odgovorom: če ne bi tako silila vame, bi se mi še dalo?!..pa ne silim, ker se mi zdi ponižujoče, da ga moram za sex “prositi”..vendar mi je enkrat na 14 dni, pa še takrat na mojo pobudo, vendarle premalo. Niti pa nočem razlagat kako se počutim pa takem “sforsiranem” sexu iz moje strani..
drugače je med nama veliko nežnosti, pa božanja, poljubljanja, veliko se pogovarjava (o vsem drugem, razen o sexu)..
najbrž sem spustila še kakšno pomembno malenkost, da bi še bolje opisala najin odnos.
Lepo pozdravljeni!
Opisujete stisko, ki se vam prebuja na telesu, ob tem ko vaš partner zavrača spolnost. Ob tem najverjetneje doživljate strah in negotovost, počutite se krivi in se sprašujete, kaj je narobe med vama, da partnerju ni do spolnosti. Ob tem ste pomislili že na drugo žensko, saj nekako ne najdete odgovora, za njegovo vedenje. Medtem, ko si vi zelo želite bližine, ki je povezana s spolnostjo, jo on vztrajno zavrača, hkrati pa vam sporoča, da je pritisk, ki prihaja z vaše strani preveč dušeč. Kajti tudi sam si najverjetneje želi bližine vašega telesa.
Poskušajte se umiriti v sebi in mu ob sebi narediti toliko prostora, da bo sam prišel. Najverjetneje ga pritisk z vaše strani resnično malo duši, s čimer ni nič narobe. Morda potrebuje le malo več prostora in časa, kot vi. Vse to, pa kaže na razlike med vama, ki se jih drug ob drugem počasi učita in spoznavata. Različna sta, tako kot so različna vajina telesa. In med tem, ko živita drug ob drugem in se spoznavata, bosta spoznala, da tako kot vse drugo, tudi spolnost v svojem notranjem svetu doživljata drugače. Poskušajte sprejeti te razlike. Umirite se v sebi in počakajte na njegov impulz. Nič zato, če med vama dva meseca ne bo spolnosti. Pomembno je, da vidva kot par najdeta svoj ritem, ki vama ustreza. Ko bosta našla vajin ritem, se bosta vajini telesi sprostili in odzivat se bosta začela spontano drug na drugega. Želja po spolnosti se bo med vama prebujala vzajemno. To je ritem zdravega odnosa, kjer je sprejetost, toplina in nežnost.
Pustite partnerju, da je to kar je ne samo pri spolnosti, temveč tudi na drugih področjih življenja. Med vama ne sme biti prisile na nobenem področju. Če opazujete vajin odnos, boste opazili ravnovesje, ki se med vama vzpostavlja. Če vi ustvarjate preveč pritiska pri spolnosti, je partner na tem področju vajinega odnosa odtujen in se umika, kar vas jezi, ste besni in negotovi, na kar še močneje pritiskate, želite govoriti o tem, on se izmika še bolj. Na koncu zaradi vašega pritiska popusti, vendar ni iskren, ker sam ni začutil želje po fizičnem stiku z vami. In če nadalje opazujete vajin odnos, nekje na drugem področju, morda na čustvenem pritiska on, bežite pa vi. Odnos je vedno ravnovesje fizičnega in čustvenega dela. Kajti fizični primanjkljaj (želja po fizični bližini) govori hkrati o čustveni praznini. Nekdo čustveno praznino zapolni s spolnostjo, drug s hrano, tretji z alkoholom ali odvisnostjo od odnosa. Resnica pa je, da naše čustvene praznine ne zmore zapolnit nihče. Zelo globoko bi vas nekdo moral slišat in se dotaknit vašega notranjega sveta, da bi zapolnili svojo vrzel. Običajno pa temu ni tako. Več, kot nosimo v sebi praznine, več je iščemo in ustvarjamo. Kot bi bili lačni praznine, ne objema in topline. Najverjetneje se sprašujete, zakaj vam to pišem? Ker če vajin odnos govori o neravnovesju na področju spolnosti (eden želi preveč, drug se umika), ustvarjata to dinamiko odnosa, ker v sebi nosita globoko hrepenenje po biti slišan, začuten in razumljen s strani partnerja. Kajti, ravno tako, kot vi niste slišani in začuteni v stiski, ki jo ob njem doživljate, tako tudi vaš partner ostaja nerazumljen in sam v tem, kar on doživlja ob vas, lahko bi rekla, kar se mu prebuja ob vas. V odnos sta stopila, ker je med vama bila privlačnost, ki vama je sporočila, kako podobna sta si, koliko stvari v življenju vidita na podoben način. Sedaj, ko vajin odnos prehaja v zrelejšo obdobje, sta začela spoznavat, kako različna sta v resnici. In prvi pokazatelj te različnosti je spolnost, ki jo doživljata zelo različno. Čeravno sta do sedaj verjela, najverjetneje oba, da sta si popolnoma enaka. Ravno tako, se dogaja na čustvenem področju. Vedno bolj bosta spoznavala, kako sta različna, kako drugače vidita svet, sebe, drug drugega. Tukaj se začnejo prvi prepiri in nesoglasja. In edina pot iz te zmede, iz katere veliko parov ne pride nikoli, je sprejemanje. Ko zmorete sprejeti partnerja v polnosti takšnega, kakršen je, zmorete razmejiti svet, ki ga je prinesel v vajin odnos. Takrat ugledate njegov svet, kako bogat in pisan je v resnici in se začnete od njega učiti. Ko ta drugačnost postane najlepša pesem vajinega odnosa. Tukaj se odprejo nove razsežnosti odnosa, kjer spolnost postane odraz vajine topline, sprejemanja in varnosti, ki se v odnosu vedno bolj prebuja.
Vse je v redu, gospa. Najverjetneje vaš gospod nima druge ženske in vi to pri sebi zelo dobro čutite. Sprostite se in dopustite, da bodo vajina telesa sama ustvarila ritem, ki bo ustrezal obema. Spolnost ni samo spolni odnos, je veliko več, je gibanje dveh teles v ritmu ljubezni, predaje in sprejemanja. Je toplina, sočutje, dotik, pogled, topla misel. Naredita si prostor drug ob drugem in si jo dovolita doživeti.
Lahko pa poiščeta pomoč na našem centru, kjer vama bomo z veseljem pomagali.
Lepo se imejta v prihodnje in srečno.
Pozdravljeni,
žal imam tudi sama isto težavo. Živim s partnerjem že skoraj eno leto, v vezi sva nekoliko dlje.
Ugotovila sem,da sem bila že od začetka zveze jaz tista, ki je dajala pobudo za spolnost. Takoj ko sem nehala, spolnosti ni bilo tudi po dva tedna, dokler pač nisem mogla več zdržati. Ugotovila sem, da je moj libido veliko večji kot od mojega partnerja. Nikoli nisem imela težave s tem, da moški ne bi hotel imeti sexa z menoj, zato me je to toliko bolj presenetilo in potrlo. Imela sem občutek krivde, zmanjšano samozavest itd. Osebno menim, da je spolnost pomemben del v vezi. Na drugih področjih se več ali manj razumeva, pogovarjava se tudi o vsemu, razen o sexu, kadar ne pride pobuda z moje strani. Najprej sem mislila, da je problem v kulturi (on je odraščal v BiH), vendar sem spoznala njegove starše in mati je nadvse odprta, res pa je, da je oče nadvse zadržan.
Res sem hotela dati poudarek na druge stvari v vezi, vendar sem začela že sanjariti o drugih moških. Mogoče je to za nekoga normalno, vendar je za mene znak za alarm. Postajam zelo netolerantna na to njegovo »neželjo« za sexom in na spodbudo le z moje strani.
Zanima me ali je Manja123 kaj dosegla? se je kaj spremenilo ali sta morala iti na kakšno svetovanje?
O tej temi se malo govori, vendar obstaja-tudi moški so lahko nezainteresirani za sex.
Že v naprej hvala za odgovor
lp
Da, seveda so tudi moški lahko nezainteresirani za seks in prav take ledene ženske tudi obstajajo, nasprotno obstajajo tudi vulkansko vroči moški in enako vroče ženske in prav vsi odtenki med tema dvema skrajnostima po Gaussovi krivulji in to pri obeh spolih. Pomembno pri izbiri partnerja je, da se najdeta dva, ki se tudi na tem področju vsaj približno ujemata, tedaj ni težav. Če se najdeta dva, ki se na tem področju sploh ne ujemata, nastane problem, ki ga ni mogoče odpraviti, saj zahteva, da se eden od partnerjev popolnoma spremeni, kar pa ni v njegovi moči, saj je pač tako ustvarjen in tega ne more spremeniti noben terapevt s svojim svetovanjem. Lahko se sicer eden in drugi prilagodita do neke mere, lahko se eden močno trudi in drugi popušča, vendar nekdo, ki je iz ene skrajnosti, ne bo nikoli mogel osrečil drugega iz druge skrajnosti. Stalno prilagajanje na dolgo dobo ni mogoče. Eden se mora pač sprijazniti s tem, da drugemu ni do seksa, če se lahko in če razlike niso prevelike. Če so razlike prevelike, se zveza ne obnese, posledica so prevare in ločitve. Tedaj je bolje poiskati ustreznega partnerja, kar je seveda lažje storiti že na začetku, kot pozneje. Menim, da se mladim ljudem, ki si izbirajo partnerja, premalo govori o pestrosti na tem področju in o problemu, če so razlike prevelike. Ugotavljanje razlik na podlagi lastnih izkušenj je lahko zelo boleče in pogosto prepozno. Sam sem mislil, da lahko ljubezen premaga vse razlike, pa ni tako. Ledenohladnega partnerja ne moreš spraviti na noben način na temperaturo vulkansko vročega. Bolje poiskati takega, s katerim se ujemaš tudi na tem področju. To je moje mnenje, pridobljeno na podlagi mojih izkušenj.
no citirala sem sam par stavkov, pri nam je isto, js dajem pobudo, ker njemu ne paše, če pa že (da se po domače izrazim ) uspem, da mu ga dvignem pol mu sicer paše, sam spravt se ne more, sam od sebe: vedn js, js, js. aja mi2 imava dva otroka otroka en je na poti.
pa naj se povem, da je on iz zdravstvenih razlogov obrezan, in da je po njegovem največ to krivo, … sam tko kot pravi sus, ti zniža samozavest, to da se partner praktično ne zanima več zate, vsaj na tem področju, pač tudi zame je spolnost velik del zveze, z to razliko, da pri nama ni nežnosti, božanja , poljubljanja, ljubkovanja, ce ze vse nahitr, js bi si tudi želela, takega moža oz partnerja, ki bi želel sam od sebe seksat, in bi se sam rinu.
prou fouš sem kolegici, že ko pridemo na obisk se kušujeta pa stiskata, pri nama tega ni. in kolega pravi, sleč mu hlače pa mu ga “pofafej”, sej bi mu ga če bi mi pustil. ampak on se umakne.
lp
Lepo pozdravljeni!
Priporočala bi vam knjigo Johna Graya, Moški in ženske v spalnici. Tudi vse druge njegove knjige so priporočljive, ker vam povedo, kakšne so razlike med moškim in žensko. Ženske gledamo svet skozi svoje oči, svoja občutja, svoja doživljanja, ob nas pa živijo moški, ki ta svet zaznavajo popolnoma drugače. Jaz osebno ne podpiram teorij, ki govorijo, da imajo nekateri manjšo željo po spolnosti, kot drugi. Telo je nekaj najbolj naravnega in k temu spada tudi spolnost. Spolnost je del nas, je naša dedna pravica, ki nam jo je dala narava. Vprašanje je le, zakaj smo zatrli ta občutja, kaj se je zgodilo, da ne čutimo več strasti?
Torej vse se da prebuditi nazaj, vendar si mora človek dovoliti začutiti sebe, si dovoliti izraziti svojo strast na spolnem področju, ki pa gre z roko v roki s strastjo do življenja. Torej ženske počasi, nežno, ob prevelikem pritisku in siljenju, se moški umakne in ne kaže več zanimanja za spolnost. Kar pa ne pomeni, da si ženske ne želi. Pretirano zagnana ženska, potisne moškega v pasivno držo. Zgoraj omenjena knjiga ima veliko odgovorov. Preberite jo.
Tudi meni se dogaja podobno, vendar zgodba seže precej nazaj. Z ženo sva skupaj že 17 let in imava 2 otroka. Ko sva se spoznala sex nikoli ni bil problem, imela sva ga večkrat tedensko. Vsa ta leta in tudi še sedaj sem bil ženi vedno v oporo, tako finančno, kot v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok. Med nama je skoraj 10 let razlike in v mlajših letih, predvsem ko sta bila otroka še majhna se je dostikrat dogajalo, da je hodila z žurov proti jutru domov, kar me je motilo tako da sva se dostikrat sporekla.
Službo je imela večinoma nesigurno, pri delodajalcih, ki niso znali ceniti njenega prizadevanja
za dobro delo in temu ustrezno plačilo. Posledica tega je bilo pomanjkanje samozavesti, vedno prisoten stres, zaradi prazne denarnice si pa še težko kaj privošči-kupi, kaj je lahko težjega za žensko in seveda posledično nezanimanje za sex. Ta leta sva nekako pregurala,
dokler nisem poleg vsega cca. 4 leta nazaj ugotovil, da me je prevarala s starejšim moškim
z obrazložitvijo, da ji nikoli nisem znal prisluhniti, ko je imela težave. Lahko si mislite kako
potrt, razočaran, jezen in še kaj bi lahko naštel sem vse bil. Takrat sem pretuhtal zadevo, se
pogovoril in se odločil, da se ne ločim-jo zapustim tudi zavoljo otrok, ki mi pomenita ogromno. Naj ne bo pomote, sexa ji nikoli ni manjkalo, šlo je bolj za duševno stisko, katere
posledica je bila prevara. Po tistem sva, dokler se nisem psihično pobral sexala cca. 1-2x
tedensko. Pozneje je imela zdravstvene težave, kar je-sva uspešno prebrodila. Od takrat
naprej zdaj že cca. 3 mesece sexava 1x na 14 dni, skratka ta razdalja se povečuje. Moram povedati, da sem vse od prevare dalje, kar se tiče sexa precej nezaupljiv, in pričakujem,
da se bo bolj potrudila zame in sem ji to tudi povedal, namreč kadar ni sexa vsaj 1x na teden
me bolijo moda, sem razdražljiv in v glavi se mi pletejo vsi možni scenariji, čutim da me
dejansko odriva od sebe k drugim ženskam, kar pa si ne želim, vendar ne vem kako bom
to zdržal. Vem, zdaj pa boste rekli, ah kaj pa govori, kkšni ne sexajo po več mesecev pa ni nobenega problema. Zato pa razumem Manjo123, ker se v tej zgodbi vidim tudi sam, vendar v obratni smeri in rešitve ne vidim, ali pa vendar potrpeti, potrpeti, potrpeti…
Hvala za vaša mnenja…
Najprej lep pozdrav.
Ker sem se tudi sama nekaj časa nazaj znašla v podobni situaciji, bom odgovorila iz moje prespektive. Če vse skupaj skrajšam na tisto bistvo, do katerga sem prišla po vseh analiziranjih sebe in mojega (sedaj že bivšega) fanta, bi rada rekla samo to, da ko želja po spolnih odnosih s partnerjem izgine, se mi zdi, da ni več neke rešitve, ki bi lahko popravila nastalo situacijo. Žal, vendar se mi zdi, da si predvsem ženske mnogokrat zatiskamo oči pred resnico, ko pa same vemo, da to ni več to in da ne gre samo za neko prehodno obdobje. Seveda splonost ni vedno rožnata, tega se zavedam tudi sama, vendar pa vsakdo, ki se je kdajkoli znašel v situaciji, ko ga je partner spolno zavračal in si ga enostavno ni več želel, ve, da take in podobne “strategije”, kot so spodnje perilo, knjige na to temo in podobno, v tem primeru ne pomagajo (več). Nekje na poti se vama je zataknilo, pa to sploh ni bilo pri spolnosti, vse to pa se sedaj kaže ravno na tem področju. Partner te ne vidi več v isti luči, kot te je nekoč in njegovo telo to doro ve, ne more ga pretentati. Ko sem takrat tudi sama prebirala prispevke na to temo, sem pogosto zasledila, da je oseba s tem problemom nastalo situacijo opisovala tako, da je torej na vseh ostalih področjih vse ok, samo odnosov noče ali ne more imeti. Seveda, sami sebi lahko še nekaj časa “lažemo” in si zatiskamo oči. Telesu pa žal ne moremo lagati.
Naj poudarim, da sem tudi jaz še mlada in sem odšla iz manj kot dve leti trajajoče zveze in posledično isto ne morem trditi za zveze, ki trajajo že 10 let ali več.
Vsakomur, ki se je znašel v tem položaju svetujem, da sebe postavi na prvo mesto, in se dosledno zaveda, da si zasluži biti zaželjen in to brez da mora v ta namen vsak mesec prebrati vsaj eno “poučno” knjigo in ostalih zadev. Sploh pa po tako kratkem čau?
“Nekje na poti se vama je zataknilo, pa to sploh ni bilo pri spolnosti, vse to pa se sedaj kaže ravno na tem področju. Partner te ne vidi več v isti luči, kot te je nekoč in njegovo telo to doro ve, ne more ga pretentati. “
Balea, a se ti ne zdi, da se ravno v tem odstavku skriva srž in rešitev problema (nasprotno pa kljub tej svoji vednosti predlagaš čisto drugačno rešitev). Če “to sploh ni bilo pri spolnosti”, potem je torej treba pogledat tja drugam. Ko se bo tam drugje začelo kaj reševati, bo to sigurno vplivalo tudi na spolnost. Eno z drugim. Če si človek želi sexa, pa vendar ne more, to vendar nekaj pove. Ne vem, zakaj vsi pristajate na neke najbolj izi rešitve tipa “pojdi”. Oditi je najlaže.
Tudi pri naju se je zataknilo v spolnosti in to že od vsega začetka. Prav tako se nekatere moje prijateljice soočajo z identičnim problemom. Pa to ne gre za dolgoletne zveze, kjer bi v odnos udarila rutina ali naveličanost, pač pa za zveze, ki trajajo šele tam do 6 mesecev. Polne smo obupa, ker se ob partnerjih počutimo nezaželjene, odrinjene stran.
Sama sem se poglobila v ta problem ter ugotovila, da je lahko za to več vzrokov. Eden je sigurno v internetni pornografiji. Na to nisem nikoli gledala kot na nekaj strašnega, saj tudi sama pogledam kdaj kakšen pornič oz. bolje rečeno: gledam jih takrat, ko sem samska. Ko sem v zvezi, nekako ne vidim smisla v tem, da se bi predajala internetni “nasladi”, če imam ob sebi partnerja. Zakaj bi se tam izživela, potem mi pa v postelji ne bi bilo do splonosti? Čeprav, glede na moj libido, vem, da bi zmogla oboje. A tega nikakor ni zmogel moj partner, ki je, čeprav začel zvezo z mano, uporabljal pornografijo v isti frekvenci kot takrat, ko je bil samski. Posledično je bila pri naju v postelji tema, moja slaba volja, zagrenjenost, frustracija, tečnoba pa večja in večja. Tistih nekajkrat, ko se je njemu zahotelo, sem žarela kot rožica. Dala sem mu vedet, kaj me moti, a on kar ni imel pojma, zakaj ima tako nizek libido. Res je, da ima že po naravi nižjega, saj le stežka zmore več kot 1x na dan. Če 2x, je to že luksuz, nato sledi nekaj dni “teme”. Več mesecev je tole trajalo, nato sem sama ugotovila, kje je problem, kajti on tega ni videl.
Tako, da se vprašajte (opazujte), koliko se vaši partnerji predajajo pornografiji.
Druga stvar, ki sem jo odkrila oz. jo jasno izberem iz odnosov, besed, ki so izgovorjene (od njih, staršev, njihovih prijateljev…) je ta, kako “je bil že čas”, da imajo žensko. Ne verjamem, da bo takšen moški lahko popolnoma zadovoljujoče deloval v odnosu, če ima punco zato, ker okolica pritiska nanj, zakaj je še samski. Takšni si po hitrem postopku eno najdejo, samo da niso več outsiderji, se jim ni potrebno več zagovarjat, zakaj so še samski pri teh letih (tukaj govorim predvsem o generaciji nekaj čez 30), lahko se kažejo z njo pred drugimi. Bila sem priča tudi temu, kako takšen moški, ki naenkrat ni več samski, prične gledat na samske kot na pod-ljudi, manjvredne, v stilu, da je s takšnimi 100% nekaj hudo narobe. Aha, nekaj mesecev nazaj, ko si ti bil še samski, je bilo s tabo nekaj hudo narobe?! Ne vem, pri meni se z vstopom v zvezo, pogled na samske ni nič spremenil.
Je še več razlogov, zakaj dandanes tako ne-škripa v posteljah, a v svoji zvezi ter zvezah nekaterih prijateljic, sem prišla do teh 2 zaključkov: prekomerna uporaba pornografije ter imeti punco, da ustrezaš družbenim normam. Posledično je izkupiček takšen kot je: nezadovoljstvo (na dolgi rok na obeh straneh).
Vedno bolj in bolj iz več virov opažam, da se najbolj dogaja v postelji samskih, ki se podajajo v avanture.
Mater pri meni je popolnoma ista zgodba ,samo da sem jast moški in to približno istih let kot ti. .
Vcasih si mislim, kako bi bilo,da bi imel temu primernega partnerja.
Sex je za moje pojme osnova za dober zakon in razumevanje med partnerjem.
Tudi sam ne vem kaj naj naredim ,vse sem že poizkusil .Res pa je da bi naredil vse da bi obdržal svoj zakon tudi zaradi otrok.
A res? Torej odličen seks pomaga pri premagovanju težav pri delitvi del, pri vzgoji otrok, pri organizaciji dneva…?
Najbrž to nima veze, ane.
Seks sam po sebi ne rešuje ničesar. Če teče kot namazan, pomeni 10% pomembnosti, če škripa pa 90%. Kot z vsemi ostalimi področji v partnerstvu. In če se katerikoli problem vleče predolgo, ubije vso strast in ljubezen med dvema. Tisti, ki ima večji libido, se mora sprijaznit z manjšo pogostostjo seksa, tisti, ki ima manjšega, pa pristat na kompromise, ki so tudi prvemu v plus, npr. več erotičen masaže, več ljubkovanja, več telesnosti. Se pravi, prilagajata se oba.
kako rešiti zadrego… jaz to opažam že tri leta. Danes pa sva sama doma in bi lahko izkoristila udobje samote, pa sem pa nagovorila, če se greva malo zabavat. Odgovoril je, da ima preveč dela, da na komando že ne more…zadnjič sva poskusila pred enim tednom…mu ni uspelo priti do konca…in pa skoraj vsak mesec enkrat v letošnjem letu… Enkrat je z menoj doživel izliv. Očital mi je še, da se v seksu ne potrudim dovolj, da samo ležim…in sem ga vprašala, če mi je kdaj rekel kaj želi., seks je bil do pred treh let ok, sedaj pa sem kriva za neuspehe.. Res se približuje abrahamu, jaz pa sem malo čez 40. Ko sem rekla, da se pogovoriva, se mi je umaknil. ponovno sem šla za njim in ga vprašala, da mi naj končno pove razloge, zakaj nisva za skupaj. in kaj ga moti…opet umik.
Naj ga ne sprašujem, ker se z menoj o tem ne bo pogovarjal.
Drugače je zelo rad v ženski družbi in koketira. v družbi prijeten, ustrežljiv, zanima se za druge, kaj počnejo…
Izjavil mi je že, da bom zanj dobra dokler bom kuhala, pospravljala, prala..
Poročena sva 20 let. Prez 7 leti sva imela krize… ampak potem se je uredilo.
Zdaj sem pa prizadeta in pišem, da se nekomu izpovem.
Pozdravljeni!
Tudi sama sem se znašla v podobnem primeru, le daj je moj primer še veliko hujši od vsega napisanega!
Sama sem stara 30, partner 35, skupaj sva 7 let! Imava 4 letnega sina. Pred tremi meseci sem rodila.
S partnerjem nisva bila intimna že 6 mesecev!!!! Ok, res je da sem vmes rodila, ampak tudi prej je bilo stanje porazno. Max 1x na mesec pa še to na mojo pobudo in da vse “vodim” jaz! On bi samo ležal in užival!
Ne vem kje je problem in očitno tudi ne bom izvedela, saj se o tej temi sploh noče pogovarjat! Na drugih področjih je vse ok!!
če nimata težav z erekcijo, potem je tako kot piše prevarana. Dečkota imata druge, v katere sta tudi zaljubljena. Kar predstavljaj si kako je priti domov še ves naspidiran, pa začne žena težit……. malo jih opazujta kako se obnašata, ko prideta iz službe. Če gresta malo poležat zaradi utrujenosti, sta vmes kam skočila.
Pozdravljeni,
Prebrala sem si vsako zgodbo posebej in se odločila, da predstavim tudi svojo. S partnerjem sva tik pred razpadom razmerja. Skupaj sva slabo leto in pol, življenje v dvoje pa deliva dobro leto. Osnovna težava, ki se je pojavila pred približno pol leta, je ta, da njemu ni do seksa z menoj. V začetku zveze s tem ni bilo problemov, spolni odnos je bil fantastičen, v povprečju sva bila intimna dvakrat do trikrat na teden. Pred dobra pol leta pa so se pričele pojavljati zavrnitve, izgovori ipd. Seks se je zgodil enkrat na mesec. Počutila sem se zavrnjeno, padla mi je samozavest, v meni so se pričela postavljati vprašanja “zakaj”, dvomi, da ima morda drugo ter negotovost. Do danes mi ni znal natančno povedati vzroka. Omenja, da ima morda težave z impotenco, a k zdravniku do danes ni šel. Nato je kriva služba, češ da je preobremenjen. Omenila bi, da ima partner resnično stresno službo, v povprečju dela po 10 ur, vožnja na delo traja slabo uro, poleg tega se redno ukvarja s športom. In da je izčrpan mu povsem verjamem. A pravi, da si ne more privoščiti manj delati, ker ga služba zahteva, poleg tega, pa potrebuje denar (finančni dolgovi in ostale obveznosti). Pravi tudi, da zelo rad dela in da bi mu bilo čudno, če bi delal le 8 ur. Je precej ambiciozen in delaven. V zadnjem času večkrat omenja, da je v sebi notranje umrl, da je otopel in apatičen. Priznam, da sem sprva precej silila v njega, saj nisem razumela zakaj noče spolnih odnosov. Večkrat mi je dejal, da ga privlačim (zavrnitve so mi vzbujale občutek, da mi nisem privlačna) in da ni težava v meni, temveč v njemu. A sem kaj kmalu opazila, da je postal še bolj pasiven in odmaknjen, ker sem silila z vprašanji zakaj.
V vmesnem obdobju pa sta se zgodila še dva dogodka, ki sta zelo vplivala na mene. Prvi je bil ta, da je partner neke noči prišel domov z zabave s šminko na srajci, pred njegovim avtom pa sem našla še robček, v katerega si je nekdo očitno obrisal šminko. Tiste noči se mi je podrl svet. Seveda mi je zatrdil, da me ni prevaral, a dvoma in negotovosti v sebi do danes nisem premagala. Zelo težko mu zaupam, saj se mi je v celotnem razmerju večkrat zlagal o precej pomembnih zadevah in že iz tukaj izvira moja negotovost, da govori resnico. V preteklosti je veljal za koketnika, a mi je povedal, da se je spremenil, da je bila to le faza v njegovem življenju. Od tiste noči, v kombinaciji s seksualno neangažiranostjo, si ne morem pomagati, da ga ne preverjam na vsakem koraku. In preverjanje je obrodilo sadove, žal. Pred nekaj dnevi sem po naključju našla elektronsko sporočilo, v katerem si je dopisoval z nekim dekletom. Sprva precej nedolžen chat, ki pa ga je on nadaljeval v zelo očitnem osvajanju in dajanju komplimentov. V pismu ni samo lagal, prirejal ali pretiraval v predstavljanju samega sebe (da bi naredil vtis na dekle), temveč je priredil tudi najino razmerje. Predstavil ga je v luči razhajanj najinih interesov, zlagal se je o dobi trajanja najinega razmerja itd. Bila sem povsem šokirana in predlagala razhod. Da sem prebrala sporočilo nisem povedala. On si razhoda ne želi.
Omenila bi tudi, da sva s partnerjem zelo kompatibilna, imava se zelo rada, navkljub neangažiranosti do seksa, mi je izkazoval nežnosti, me božal, crkljal in izkazoval ljubezen. Prepiri v najinem razmerju so nastajali zaradi njegovih laži in bojim se, da je on patološki lažnivec, ki si ne more pomagati in hkrati tudi velik koketnik, ki ne more iz svoje kože. Vsekakor se zavedam, da nekaj z njim ni v redu in to pri 37 letih, ko bi človek mislil, da je oseba čustveno dozorela in si želi ustalitve. A takšnega življenja, kjer sem neprestano fokusirana nanj s preverjanjem, z občutki negotovosti, ali se s kom dopisuje ali ne in ali koketira ali ne, dvomi, ali govori resnico, preprosto ne morem več živeti. A imam ga neizmerno rada. Prepolovljena sem med razumom in srcem.
Sprašujem se, ali je sploh možno rešiti to razmerje, ali je bolje oditi?