Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Otroci s posebnimi potrebami in dolgotrajno bolni otroci Otroci s posebnimi potrebami – diplomska naloga

Otroci s posebnimi potrebami – diplomska naloga

Spoštovani!

Naj se Vam na kratko predstavim: sem 23 letna absolventka predšolske vzgoje. Kmalu bom pričela s pisanjem diplomske naloge, zato Vas prosim za kakršnokoli pomoč. Zanima me terapija z živalmi za otroke s posebnimi potrebami in v tej smeri si želim pisati nalogo. Zelo rada bi dobila nekoga, ki je vključen v terapijo z živalmi, da bi teorijo lahko povezala s prakso. Če bi bil kdo pripravljen pomagati in sodelovati z menoj naj se mi prosim javi:) Trenutno tudi pomagam v zavodu za otroke s posebnimi potrebami, tako, da mi delo z otroki ni tako zelo tuje.

Kakšne koli informacije so dobrodošle. Če pa želite izvedeti še kaj več o meni pa mi pišite na email: [email protected]

“Ne obstaja psihiater ki bi vam pomagal tako kakor pes, ki vam poliže lice.«

katja,

najbrž poznate Tačke pomagače in fundacijo Nazaj na konja?

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

Hvala poznam. S Tačkami sem že sodelovala, ko sem delala seminarsko nalogo:)

lp

“Ne obstaja psihiater ki bi vam pomagal tako kakor pes, ki vam poliže lice.«

POZDRAVLJENI

sicer ne sodelujem po forumih-aktivno jih prebiram, pa vseeno moram napisati naše izkušnje.

Danes je hčera stara 4 leta in je avtist-ne klasični (takšnega da že na cesti vidiš).

Že kot majhna dojenčica se je nas smrt bala vseh živali. Muh, kobilic, psov, mačk… To je privedlo v izbruhe joka. Tast ima kmetijo in vsakič, ko smo se odpravljali dol smo imeli seanse joka, na dvorišču sem ji zaprla oči, da sem jo nesla hitro v hišo. Enkrat smo sedeli pod jablano in je jedla malico. Ni videla mucice, ki se je musala pod njenimi nogami, sama pa sem mislila, da jo bo mogoče vzljubila. Ko jo je zagledala je padla v takšen histerični jok da se to ne da opisati.

Tudi sama sem za sebe prepričana da sem avtist-ne grem v detajle. In hčerino tesnobo čutim bolj kot mamice ki niso avtistične. meni so npr določene situacije popolnoma nomrale, ko npr. mojemu može še zdaleč ni normalno. Da se vrnem na živali. Razmišljala sem kaj bi lahko storili in kupili smo mini kužeka (pritlikavi pinč-najmanjši med pinči) po nekaj dnevih ga je hčera vzljubila, ta njena ljubezten pa je prerasla na vsa živa bitja kar jih je v okolici. Sedaj če ni vse urejeno preh odhodom v vrtec- hrana za psa, voda, deknica zložena… ne gre od doma in so napadi trme. Nabavili smo še zajčke, kokoške…

Vesela sem, da smo premagali eno stopničko, druge še prihajajo. Živali so v mojem svetu zelo pomembe, ker sem vegetarianka, ljubim jih z vsem srcem, in to da so moji hčeri ljubiteljici narave je zamene velik dosežek.

Upam, da vam uspe pri vaši diplomski nalogi.

Hvala za vašo iskreno izpoved:) Zelo lepo, saj si tudi jaz sama ne predstavljam sobivanja brez živali.

lp

“Ne obstaja psihiater ki bi vam pomagal tako kakor pes, ki vam poliže lice.«

New Report

Close