ENA BABICA IN DEDEK NE SMETA OBISKATI NOVOROJENČKA
Spodaj berem temo o novorojenčku, kjer so se odločili, da obiskov ne bodo spustili zraven ves mesec. Ampak mama porodnice in njen brat pa sta tam od vsega začetka, mama vsak dan, brat večkrat na teden. In večini se zdi čisto prav, da sta druga babica in dedek popolnoma odrinjena in da tudi onadva ne smeta, tako kot ostali obiski, videti dojenčka ves prvi mesec.
Očitno je to zdaj nova moda, tudi mi imamo sosede, kjer so se mi babica in dedek potožila glede tega. Sem šla mimo njihove hiše, vem, da imajo že ene tri tedne dojenčka, pa vprašam, kako je, kakšna je deklica bla bla …. Pa mi dedek žalostno pove, da je še niso videli. Ej, ljudje, živijo v isti hiši, tamladi so zgoraj, oni spodaj in da je snaha odločila, da en mesec obiskov ne bo razen njene mame, ki pomaga vsak dan. Gospa (babica po očetu otroka) žalostno reče svojemu možu, da tako pač zdaj delajo mladi pari in naj se potolaži. Da saj bosta videla vnukinjo kmalu.
Ma ljudje božji, to se meni zdi tako pretiravanje, da je joj, poleg tega pa tudi direktno povedo enim starim staršem, da niso enakovredni, da so drugotnega pomena itd.
Dajte si zamislit mame sinov, kako bi se počutile, če bi vam takole prepovedali obisk. Pa ne govorim o vsakodnevnem visenju, ampak o navadnem polurnem obisku. Da veste, da mama porodnice pa je tam že od začetka vsak dan, saj ne rečem, če bi za vse veljalo isto, ajde, pač požreš, sta se tako odločila, ampak da te s floskulo, da v skrbi, da se dojenček česa ne naleze, takole odpravijo, A od druge babice pa se ne more nalesti? Saj bi vsi razumeli, če bi rekli, da lahko otroka vidijo samo oboji babice in dedki, drugi pa zaenkrat ne. Ampak da lahko pride zraven samo ena babica, druga pa ne…….. meni bi vse dol padlo….Kaj menite o tem.
To je pač rezultat sodobne vzgoje. Že otroke vzgajate, da naj na rojstni dan povabijo samo kogar želijo, tudi če celo skupino in samo enega ne, naj se na to ne ozirajo, ker je to pač njihov dan. In sončki so se pač navadili, da vabijo samo tiste ljudi, ki jih tisti hip želijo ob sebo. Rojstvo otroka je pač njihov dogodek, če jim paše imeti zraven samo svojo mamico, jih ne briga, kako se počuti izločena tašča.
Pri nas je bila zelo podobna situacija. Snaha je šla še dlje. Ko je bil sin v bolnici, v zelo kritičnem stanju, ga naša družina mesec dni ni smela videti; iz njene družine pa ga je šlo nekaj posameznikov lahko povedat (seveda je hotela to skriti).
Ocenila sem, da ima resne probleme z ljubosumnostjo (obtoževala pa je taščo, tudi da je mož moj sinko, kar sploh ni res, je pa mamin sinko njen sin – tega seveda ne vidi) in mogoče še z obsedenostjo glede denarja – izredno je pohlepna. Ampak verjamem, da v življenju seješ kar žanješ in da bo enkrat morala obračunati s svojim značajem.
To je meni milo rečeno zelo, zelo grdo. Ok, če se že itak ne razumejo pa živijo 500 km in več stran, ajde še razumem, ampak da živijo praktično v isti hiši. Kaj si nor!
Še bolj kot snaho pa ne razumem njunega sina oz. njenega moža. Kako lahko dopušča takšno stanje? Mar mu je res čisto vseeno, ko gleda tam njeno mater dan za dnem, njegova mati se pa pod oknom sprehaja in odšteva dneve.
Bolano!
Očitno raje potrpijo za mir v hiši kot da bi gledali ženin tečen ksiht še par mesecev potem. Žal je tako, da se možje danes raje podredijo kot pa da bi že ob rojstvu otroka kasirali ženino slabo voljo. Saj veste:” A še sedaj, ko gre za moj prvi porod in prvega otroka in sem vsa izčrpana in uboga in si želim miru, ne morem imeti besede pri tem???? Če hočeš poklicat svojo mater in očeta, jih kar daj, jaz bom šla stran, pa vi pedenajte otroka! ” in tako dalje v tem stilu, seveda moški raje klecne in izbere manjše zlo. boji se, da bi že tako nervozna žena še bolj “znorela” in rezultat je tu.
Midva bova kmalu prvič postala starša. Ne predstavljam si, da bi morali kateri koli par staršev, moj ali možev, čakat en mesec, da vidijo dojenčka. Tako da bodo absolutno prišli na obisk, ko prideva iz porodnišnice, vključno mojim bratom z družino in njegovo sestro z družino. Po tem obisku pa se bova verjetno res malo “zabubila” z najino štruco, da se navadimo na čisto nov ritem življenja. Ne vem, če bo to ravno mesec dni, kakšna dva tedna pa najbrž že. Nato pa bomo, če bomo pri zdravju, veseli nadaljnjih obiskov.
Približno ista praksa je bila pri svakinji lani (oni so po prvem obisku rabili en mesec), pa se mi zdi, da ni bilo nobenih zamer ali česa podobnega.
Tako kot je quebeck napisala, nekatere ženske znajo izsiljevati in to zelo dobro, očitno. Če ti najeda dan za dnem, da “sta se tako odločila”, si on ne upa narediti drugače. Ker se boji, da se bo njena slaba volja potem pokazala pri otroku (manj mleka, živčnost in posledično otrokova razdraženost itd.). In tipi popustijo.
Sem pa ravno zadnjič, ko sem šla mimo, videla njeno mamo, ko je odhajala in njegovo mamo, ki je bila pred hišo na vrtu in se je babica, ki je bila na vrtu, kar malo stran obrnila in se naredila, da je globoko zaposlena z vrtom, samo nasvidenje sta si rekli. Pa se spomnim, pred otrokovim rojstvom, sta se lepo razumeli, večkrat klepetali pred hišo itd. Sem prav pomislila na to, da so se odnosi verjetno skrhali.
Tudi sama poznam primer dveh znancev, kjer je ona rodila že pol leta nazaj in je ves ta čas še vedno živi pri mamici, čeprav sta poročena in uradno živi pri njemu. Najprej je bila punčka v bolnici, ker je bila nekaj bolna, potem še mamica, ker je imela operacijo kmalu po porodu in od takrat živi pri svoji mamici in sploh ne dovoli, da bi starši od moža prišli malo na obisk. Pravi, da tam nimajo kaj delat, da če nje ne marajo tudi vnukinje ne rabijo. V pol leta sta vnukinjo mogoče videla 3krat. Res je, da je babica bolj zloben človek, ki ne mara nikogar, ampak vseeno mi je malo žal za dedka, ki je zelo vredu človek in si želi le, da bi videl vnukinjo vsake toliko časa pa je ne sme.
Aja, pa ne živiva v hiši s katerim koli parom staršev, smo si med sabo (geografsko) precej oddaljeni. Nekatere prijateljice (mlade mamice) mi pravijo, da bi bilo dobro, če bi mi prišla mama pomagat prve dni, ampak se mi zdi ta ideja čisto mimo, ker je to najin otrok in če sama ne bova znala poskrbet zanj… Ne vem no, kakor komu ustreza, ampak meni se zdi, da je to moja in moževa dolžnost, ki nama bo v veselje, tako da mi absolutno ne pade na pamet vabit mojo mamo ali taščo, da mi prideta assistirat pri negi dojenčka. Vesela pa sem, ker vem, da se nanju lahko obrnem za kak nasvet.
no, jaz sem ena takih, kjer so obiski prišli po enem mesecu. In? Moja mama pa ni bila obisk, ampak pomoč, je neprimerljivo. In če se je tašča namrdnila, me prav malo briga. Že od začetka smo vsem povedali, da obiski pridejo po enem mesecu, moja mama pa ni bila obisk.In če je veljalo za vse, je tudi za njegove starše. pač nisem se dobro počutla, morala sva se privaditi otrok name in jaz nanj, bila sem živčna, in najmanj kar lahko pričakujem takrat je, da mi bo mož stal ob strani. To ne pomeni, da je copata!!!! Mami pa sem lahko rekla, da naj se odstrani, ko mi je je bilo dovolj in da naj gre tja in tja kaj skuhat in naj ne teži in tako dalje. Tega tašči ne morem reči.
Sem prepričana, da bi ti prišla pomagat pri kuhi, pospravljanju, pranju in likanju in ne pri dojenčku, za to bi poskrbela ti sama. Ne razumem te, da tako razmišljaš in res je, ni čudno, da se toliko zakonov konča še predno se prav začne živeti.
Mlade mamice so egoistične, mladi očki pa žrtve. Da najbljižji ne morejo otroka videti prve dni po porodu je bolano in ne zaslišano. Nihče, sem prepričana, da ne bi na obisku visel več kot pol ure, le toliko, da vidi dojenčka, mamo in očeta. Sem prepričana, da je ljubosumnost posredi, ker takorekoč pridejo pogledati dojenčka, mama pa si čuti zapostavljena, za kar pa meni, da ni res. Sama sem babica enomesečne deklice. Pri nas smo vsi zaželjeni, po enem mesecu pa tudi vsi daljni sorodniki in prijatelji, to jim je bilo rečeno že pred porodom. Ravno ta vikend je na kratke obiske povabljenih kar nekaj prijateljev, kar se mi zdi OK in vidim, da sta naša otroka (sin in snaha) res OK človeka.
Vsi, ki se grdo in nespoštljivo obnašate do svojih staršev na kakršen koli način (izključeni tisti, ki se že od nekdaj ne razumete) vedite, slej ko prej, kot pravi pregovor dobite nazaj.
Pa lep dan, če mislite, da ga brez svojih bližnjih boste imeli.
ja seveda ZATO varajo ker njegova mama prvi mesec ne more vidt dojenčka?!?! Tole pa je en zanimiva teorija :-).
Pri nas sta bili obe surlasti ker dojenčkov nisva pustila prve tri tedne vzeti v roke (po 1 tednu sta se morali zadovoljiti s pogledom “od daleč”) in to zato ker smo dojenčkom dali priloznost da se pocasi navajajo na okolje ker se menda tako pozneje kot odrasli pocutijo bolj varni ipd. Najprej se morajo navaditi na svoje starse, posteljico, nic raznobarvih igrac, šundra itd.
In res oba otroka umirjena. V zacetnem mesecu nista bila izpostavljenja nasilnim vdorom neopisljivi množici dražljajev (zvočnih, vizualnih in buci-buci scenam). Tole naše prakticiranje je emeljilo na spoznanjih o omejevanju količine informacij in dražljajih pri novorojenčkih do te mere da jih lahko mala štruca predela brez vznemirjanja in stresa.. .
Mi smo torej sprejeli nova stališča in spoznanja stroke in na prvo mesto postavili naše otroke pred užaljenostjo ega raznih starih staršev ipd.
Mogoče je ženska klonila temu, da ne užali lastne mame..(seveda je tu temelj nezavedno čustveno izsiljevanje). .
Kako bi bilo lepo če ljudje ne bi gledali samo nase in bili za vsako figo užaljeni, prizadeti in kritični..res bi bilo lepo. In to za čisto vse. Prepričana sem, da v 99% primerih ljudje ne delajo načrtno nič slabega in prizadetost, užaljenost, žlehtnoba, kritiziranje je problem osebka ki ta neg.čustva doživlja in ne drugih.. . Ponavad jim noben nč slabga noče sam oni iščejo in krivijo druge za lastna slaba razpoloženja. Ker jim je težko se soočit samim s sabo in svoje grehe (zoper sebe) raje prelagajo na druge.. .
Ne iščem razprave..samo dodajam moj pogled in stališče kot bunkico v niz lepe verižice :-)
Novodobna sončkasta razvajena mulka, ki ima svojo mamo za služabnico, ostalih pa noče videti, če ji že ne nudijo kakšne ugodnosti zanjo. Briga jo za občutke in čustva drugih. Mamo je povabila samo zato, da ji služi. Seveda je nima za obisk, ima jo za služkinjo, ki ji narekuje, kaj mora in česa ne sme, zraven se mora pa mati počutiti kot da ima privilegij, ker ji lahko služi. Da sem jaz tvoja tašča in da moj sin nima nobene besede pri vsem skupaj, si lahko imate vašega otroka in ga niti takrat, ko me uradno pokličete, ne pridem pogledat. Razvajena smrklja!