Spoštovani!

Vprašala bi ali mi kot materi otroka s pervazivno razvojno motnjo (neopredeljeni avtizem), kar spada pod dolgotrajno bolanega otroka, pripada daljši dopust 3 dni- kot za otroka s telesno in duševno prizadetostjo, kot je navedeno v 159. členu Zakon o delovnih razmerjih? Namreč v zakonu ni konkretno navedene te motnje? kam se lahko obrnem, če delodajalec temu oporeka, ker ni dobesedno tega v zakonu navedenega?

Hvala, lep pozdrav

Spoštovani!

Podajamo odgovor na Vaše vprašanje.

V 2. členu Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-UPB1, Ur. l. RS, št. 3/2007 s spremembami) je določena definicija otroka s posebnimi potrebami, pri čemer je navedeno, da med otroke s posebnimi potrebami sodijo tudi dolgotrajno bolni otroci. Kriterije za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, oziroma otrok s posebnimi potrebami, natančneje določa Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Ur. l. RS, št. 105/2002 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik).

V 6. členu Pravilnika je določeno, da med otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, sodijo tudi dolgotrajno hudo bolni otroci. Za dolgotrajno hudo bolne otroke se po tem pravilniku štejejo kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroci s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot šest mesecev. Sestavni del Pravilnika je seznam hudih bolezni, na katerem so pod točko 34 navedene pervazivne razvojne motnje (avtizem, spekter motenj avtizma) in druge težke motnje sporazumevanja.

Pravica starša otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka, je določena v 159. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št.
42/2002). Ta določa, da ima delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Postopek uveljavljanja te pravice pa je nadalje urejen v 15. členu zgoraj navedenega Pravilnika, ki določa, da je potrebno za uveljavljanje te pravice pridobiti mnenje zdravniške komisije o pravici do daljšega dopusta za nego in varstvo otroka. Zdravniška komisija poda na podlagi posredovane medicinske dokumentacije otroka, v roku 15 dni od prejema zaprosila.

ZDR v 204. členu določa postopek uveljavljanja pravic delavca. Delavec, ki meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero izmed njegovih pravic iz delovnega razmerja, lahko vroči delodajalcu pisno zahtevo, naj preneha s kršitvami in izpolni svoje obveznosti. Če se delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi z delavcem dogovori o rešitvi vprašanj, s katerimi delavec ni zadovoljen, se postopek konča. Če pa delodajalec sploh ne odgovori na delavčevo pisno zahtevo, ali da odgovor, s katerim se delavec ne strinja, ter nadaljuje s kršitvami, se postopek nadaljuje. Delavec lahko potem v roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Odgovor pripravili:

Klara Zorko in Zlatka Markovič, univ. dipl. pravnica,
članici Skupine za pomoč staršem bolnih otrok

Ustanova Fundacija za pomoč otrokom v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru