Učne težave bolne gimnazijke
Imam hčerko, ki ima že od rojstva redko obliko bolezni. Na zunaj je to ena fejst punca, osnovno šolo je izdelala brez težav, bila odličnjakinja. Želela je v Gimnazijo in je šla. Prvi letnik izdelala, ampak pri dveh predmetih so bile težave. Letos se ponavlja. Ostali premdeti so lepo ocenjeni, dva predmeta pa bosta očitno spet težavna. Najeli smo ji inštruktorja in z njima dela vsak predmet posebej enkrat tedensko. Mislim, da je to največ kar lahko storimo.
V šoli ima pedagoško pogodbo zaradi bolezni. Zdaj pa mi šola svetuje še, da si lahko izborimo za hči še pravico za podaljšani čas pisanja testa, mature … To najbolj ciljajo zaradi mature. Malo sem brala po forumih in vidim, da potrebujem potem status otroka s posebnimi potrebami. Zdaj pa me zanima sledeče, moj otrok ni zaostal, niti slep ali gluhonem ali dislektik. Ima le hudo bolezen, ki se zdravi s tabletami in potem je vse v redu. Če tablete ne dobi, otrok umre. Zaradi te terapije je posledično bolj utrujena, izpostavljena virusom, bakterijam, veliko manjka v šoli in zato so potem težave, nadoknaditi zamujeno. Profesorji so zelo prijazni in želijo pomagati, mene pa res zanima na kakšen način bo najbolje, ne želim otroka ožigosati z dodatnim statusom, da bo nato izpostavljena v šoli v kakšen posmeh, zaničevanje … Vi imate izkušnje in mi boste točno lahko odgovorili kako in kaj. Hvala za pomoč, res hvala, ker smo zaradi te šole vsi zelo zaskrbljeni, čeprav nas vsi tolažijo, da hči nima take težave, da je veliko hujših, ampak mene to ne potolaži.
Pozdravljeni,
vaša težava je dokaj kompleksna, zato predlagam, da kar pokličete na fundacijo, saj se bomo lažje pogovorili telefonsko (059 95 9000).
Če pogledamo dejansko zakonodajo, je res, da bo vaša hči imela pravico do prilagoditev pri maturi le tako, da boste za njo pridobila odločbo preko komisije. le tako ji šola lahko omogoči nadzorovan podajlšan čas pisanja ter ostale prilagoditve.
To je izjemoma nerodno, ker pri bolezenskih težavah, s katerimi se spopadate s svojo hčerko, niste osamljena. Poznamo še nekaj otrok, ki imajo podobno stanje, še celo bolj kompleksno, ker imajo tako redko bolezen, da imajo vse zdravnike v tujini.
Ko pride do tega, naša zakonodaja ni prilagodljiva. Morda bi bilo pametno, da bi se s to problematiko kar naša ustanova obrnila na Ministrstvo za šolstvo, saj je ironično, da sta se v preteklih letih tako osnovna kot srednja šola ter seveda učitelji zmogli nekako prilagoditi težavam s katerimi se spopada vaša hči brez odločbe in bi morala že polnoletno hči dati skozi postopek komisije zgolj zaradi opravljanja maturitetnih izpitov.
Tudi jaz osebno sem v podobni situaciji z mojo hčerko in je njena matura tudi moj žulj, zato z vami še toliko lažje sočustvujem, ker popolnoma razumem o čem pišete. zato tudi vem, da je stvar res kompleksna.
Pustiva našim pravnikom, da povedo svoje ali morda tudi oni ugotovijo, da tudi tu obstajajo odprte nejasnosti in jih bodo morda oni kdaj v prihodnje skušali rešiti in pa seveda tudi dati kake pametne napotke.
Spoštovani!
Podajamo odgovor na Vaše vprašanje. Iskreno se Vam opravičujemo za pozen odgovor – potrebno je bilo preveriti ogromno informacij in poklicati na različne institucije, da smo se dokopali do odgovora, za katerega resnično upamo, da bo pomagal Vam in predvsem Vaši hčerki.
Glede na podane podatke lahko starši želene pogoje šolanja za hčerko najlažje dosežete tako, da zanjo pridobite status otroka s posebnimi potrebami, do katerega je hči upravičena na podlagi in v skladu s pogoji iz Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS št. 54/2000, 118/2006, 3/2007, 52/2010, v nadaljevanju ZUOPP). Z odločbo bi bilo tako uveljavljanje pravice do daljšega časa pisanja testa in tudi mature veliko lažje, čeprav odločba o usmeritvi za podaljšanje časa pisanja mature ni nujno potrebna, temveč je mogoče to pravico pridobiti tudi po drugi poti, ki je obrazložena v nadaljevanju.
Pridobitev pravice za podaljšani čas pisanja testov je odvisna od tega, ali ima otrok z odločbo o usmeritvi priznan status otroka s posebnimi potrebami. V ZUOPP je namreč določeno, da se otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje lahko med drugim prilagodi tudi način preverjanja in ocenjevanja znanja (7. člen). Pri tem je potrebno poudariti, da so z izrazom izobraževalni programi s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo mišljeni tisti programi, ki se izvajajo v rednih izobraževalnih institucijah. Otroku se namreč z odločbo o usmeritvi individualno prilagodi redni program (način dela, način preverjanja znanja, in podobno).
Tudi gimnazija mora takšnim posameznikom zagotoviti prilagojeno izvajanje izobraževalnega programa, kar je njena obveznost na podlagi 36. člena Zakona o gimnazijah (Ur. l. RS št. 12/1996, 59/2001, 115/2006, 1/2007 – UPB1, v nadaljevanju ZGim). To pomeni, da se v okviru rednega izobraževanja na gimnaziji lahko izvajanje programa (npr. daljši čas pisanja testov) prilagodi na podlagi odločbe o usmeritvi. Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah pa v 2. členu še natančneje določa, da se izvajanje njegovih določb za dijake s posebnimi potrebami prilagodi, če je to določeno v odločbi o usmeritvi dijaka oz. v ustreznih aktih, v katerih je določen način prilagoditve preverjanja in ocenjevanja znanja.
Same prilagoditve pa so glede na vrsto in stopnjo težave različne in jih določi komisija za usmerjanje. V konkretnem primeru bi bile lahko prilagoditve sledeče (predstavljenih je zgolj nekaj temeljnih):
– podaljšanj čas pisanja do 50% dlje od ostalih,
– pisanje v ali izven razreda (načeloma se opiše izven razreda, saj je s tem otroku/dijaku zagotovljen čas, ki ga potrebuje, da v miru reši dan preizkus znanja),
– ustno ali pisno preverjanje znanja po delih,
– ustno ali pisno preverjanje znanja v naprej dogovorjenih vsebinah,…
Za pridobitev pravice do daljšega časa pisanja mature pa odločba o usmeritvi ni nujno potrebna, kar jasno izhaja iz 4. člena Zakona o maturi (Ur. l. RS št. 15/2003, 115/2006 in 1/2007 – UPB1), natančneje pa iz Pravilnika o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami. Do prilagojenega izvajanja splošne mature so upravičeni tako kandidati z odločbami o usmeritvi, ter tudi drugi kandidati, pri čemer so kot drugi kandidati mišljeni tisti, ki v utemeljenih primerih potrebujejo prilagojen način izvajanja mature. Med te sodijo tudi tisti kandidati, ki v času rednega izobraževanja niso pridobili odločbe o usmeritvi, imajo pa posebne vzgojno izobraževalne potrebe in bi v skladu s Pravilnikom o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami bili opredeljeni kot slepi ali slabovidni, gluhi ali naglušni, gibalno ovirani ali dolgotrajno bolni.
Pravica do prilagojenega načina izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami se uveljavlja na posebnem obrazcu, ki ga lahko najdete na tej povezavi: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2010-048-02493-OB~P001-0000.PDF.
V kolikor se boste odločili vložiti zahtevo za uvedbo postopka usmerjanja, se ta zahteva vloži pisno pri pristojni enoti Zavoda RS za šolstvo (glede na to kje je stalno/začasno bivališče). Zahtevo lahko najdete na spletnih straneh Zavoda RS za šolstvo in tudi na naslednji povezavi: http://www.uradni-list.si/files/RS_-2007-023-01204-OB~P002-0000.PDF.
V zvezi z vlogo za uvedbo postopka usmerjanja naj navedemo samo, da mora le-ta vsebovati zahtevo za uvedbo postopka, strokovno dokumentacijo, ki jo je mogoče pridobiti na podlagi že opravljenih obravnav otroka (pedagoška, defektološka, socialna, psihološka, medicinska in druga poročila), in poročilo vrtca, šole ali zavoda, ki ga otrok obiskuje. To strokovno dokumentacijo lahko pridobi Zavod RS za šolstvo od ustreznih institucij, lahko pa jo seveda predložijo tudi starši, če z njo razpolagajo. V primeru, če strokovne dokumentacije ne more pridobiti zavod sam, mora to dokumentacijo zagotoviti vlagatelj zahteve najkasneje v 6 mesecih od dneva, ko mu je bila odločitev o dopolnitvi dokumentacije sporočena. Če tega v tem roku ne stori, se šteje, da je vloga umaknjena.
Odgovor pripravila:
Dean Himelrajh in Katarina Verdnik, uni. dipl. pravnica,
člana Skupine za pomoč staršem bolnih otrok
Ustanova Fundacija za pomoč otrokom v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Mariboru