Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA – terapevtski program
Vabljeni vsi, ki se soočate z motnjo hranjenja pri sebi ali pri svojemu bližnjemu. Za dodatne informacije nas lahko kontaktirate po telefonu, e – pošti (v priponki) ali se oglasite osebno v času uradnih ur, v sredo ali četrtek med 13.00 in 14.00.
Vesna Mirt Čampa
Svetovalnica za motnje hranejnja MUZA
Pozdrvaljeni,
zanima me, kaj se dogaja na področju motenj hranjenja, da je odziv staršev na delavnice tako majhen. Ali je malo otrok z motnjami hranjenja? Ali starši ne vedo za ta “forum” in informacija ni prišla do njih? Ali je staršem tako malo mar in imajo toliko drugih “pomembnih” vsakodnevnih opravkov? Ali pa jih je sram izpostaviti težavo v družini? Na področju ozaveščanja staršev bi bilo potrebno narediti več.
Lep pozdrav
Tatjanaana, pozdravljeni!
Menim, da je staršev veliko, vedno več, ki imajo otroka z motnjo hranjenja, saj so motnje hranjenja v porastu. In verjetno je vsega po malem res. Nekateri se niti ne zavedajo, da ima hči motnjo hranjenja, ker se iz izkušenj marsikatero dekle odloči zadržati zase in če je dekle polnoletno, seveda pri tem tudi ostane. O tem, ali starši res ne vedo da je nekaj narobe, pa je težko presojati. Marsikateremu staršu se je verjetno težko izpostaviti in priznati, da ima otrok motnjo hranjenja. Nekateri pa se odločijo poiskati informacije na Ženski svetovalnici ali v zdravstvu. Vsekakor veliko staršev tega foruma ne pozna in to je zaenkrat naš edini prostor, kjer ažurno dajemo v javnost naše dejavnosti, ki vključujejo starše in bližnje. Poleg tega seznanjamo tudi starše, ki so v stiku s Svetovalnico. Vsi ostali starši »padejo« ven. Sicer izvajamo delavnico mesečno (razen poleti), tako da se potem starši tudi malo razporedijo (do sedaj so bile izvedene 3 delavnice).
Vsekakor se strinjam, da je potrebno na ozaveščanju staršev še veliko narediti in to z letošnjim letom na Muzi tudi počnemo. Na MDDSZ smo prijavili projekt »Psihosocialna in terapevtska pomoč staršem in otrokom, družinam in bližnjim« v okviru katerega potekajo družinska terapija, terapevtska skupina za starše (še v fazi zbiranja članov skupine), predavanja za starše po šolah (prvo predavanje je brezplačno) ter informiranje javnosti preko medijev (predvsem članki) in zloženk, ki jih raznašamo po različnih institucijah (ZD, centri za socialno delo, šole).
Če imate še kakšno idejo, je dobrodošla.
Lep pozdrav!
Vesna
Pozdravljeni,
glede na to da delujete v okviru Muze, bi predlagala, da osvežite in ažurirate to spletno stran z aktualnimi informacijami in jo naredite bolj enostavno pregledno. Najbrž se lahko dogovorite z uredniki Pozitivk in tam brezplačno objavite članke in obvestila o dogodkih. Njihova obvestila redno prejema zelo veliko ljudi. Ne bi bilo slaba mesečna objava v kakšni reviji, mogoče v prilogi Ona. Prav tako bi na obvestilih in na vaši spletni strani morala biti povezava do “tega” foruma, če je zaenkrat edini s to tematiko v Sloveniji.
Starši lahko vidijo da je z njihovim otrokom nekaj narobe tudi, če je polnoleten in ne živi z njimi, če so le pozorni nanj. Lahko pa ne vidijo tega tudi če vsak dan spi v njihovem stanovanju in je za njihovo mizo, iz njihovega hladilnika. Verjamem da so danes časi, ko preveč hitimo drug mimo drugega zaradi osnovne eksistence, vendar se je nujno potrebno ustaviti in pogledati vsaj svoje najbližje, kar pa otroci zagotovo so.
Pohvalna so vaša prizadevanja za predavanja staršem v šolah, prav bi bilo da so informirani tudi učitelji, profesorji, vzgojitelji, ker so le ti vsakodnevno v stiku z otroci, ki obiskujejo šolo.