Hja, vprašanje oz. prošnja za nasvet je malo bolj taka “čudna”, nekomu verjetno butasta (pa naj se ti vzdržijo nasveta prosim!) a, a vseeno vas naprošam za pomoč. V končni fazi so zato tudi tule ti forumi.

V kratkem (september-december tega leta) bom imela operacijo – laparoskopijo. Ker sem v službi, kjer se kar veliko špekulira, šinfa in podobno (tako punce kot fanti…), me zanima kaj bi naredile ve: torej a bi povedale da greste na laparoskopijo (skupno bom odsotna oz na bolniški baje tam med 10-18 dni)? Namreč, če povem, bodo seveda sledila podvprašanja, kot: kaj pa sploh je laparoskopija, kam greš? zakaj? kaj ti bodo odstranili? Na laparoskopijo grem zaradi tega, ker zdravniška stroka (zaenkrat) ne ve zakaj ne morem zanositi (napotnico sem dobila v ambulanti za neplodnost). Pregledali bodo jačnike, morebitne zarastline, ciste in kaj vem kaj še vse kar se nahaja v trebuš. votlini. Ker ko bom/bi povedala, da grem na laparoskopijo (bi takoj šli eni pogledat na google kaj pomeni laparaskopija in bi prebrali, da se velikokrat odločajo za slednjo tudi meddrugim zato, ker ugotavljajo vzroke za neplodnost), bi tudi glede na mojo starost (malo nad 30 let) in tudi zato ker še nisem mamica, na veliko razpravljali o tem, v stilu (hja na žalost zelo primitivnem, ker jih poznam): hjoj, kako to, da ne more zanositi, kaj je narobe z njo, njenim dragim….a pridemo pomagat tvojemu dragemu,… enim bi se smilila (kar absolutno nočem), skratka nekako jim ne želim dati vedeti da grem na to operacijo, po drugi strani pa ne vem kaj naj rečem zakaj sem/bom cca 3 tedne na bolniški???

Kaj bi “natvezile” ve? Vse punce v službi so zanosile na “normalen” način in s tem, da jim povem kaj se dogaja in kam grem ter zakaj bi jim res vrgla veliko kost za glodanje. Preveč dobro jih poznam in tega veselja, meni pa potrtosti in neke vrste “manjvrednosti” ali če hočete hendikepa, ker npr. ne morem (trenutno) zanositi po “normalni” poti, pa jim ne bom privoščila.

Kaj menite? Kako bi pristopile ve punce?

Suzy

Včasih bi ti rekla, da se ne obremenjuj, kaj si bo kdo mislil, če ve, na kakšen poseg greš. Jaz namreč ne širim škodljivih govoric, če o kom kaj vem. Ampak to za večino ne velja, kar sem probala v zadnji službi in jih dobila po glavi, kar ima hude posledice.

Kako narediti v tvojem primeru? Ko razmišljam, res je zoprno, da moraš vsaj nekomu pri delodajalcu povedati, s kakšnimi zdrastvenimi težavami se ubadaš. Verjetno imaš vsaj eno kolegico, kateri zaupaš več kot drugim. Mogoče je tudi tvoj neposredni vodja vreden zaupanja, vsaj moral bi biti in ščititi tvoje interese. Če je tako, bi njemu (njej) že povedala po pravici, ali vsaj delno. Rekla bi npr. da greš na določene preiskave glede tvoje plodnosti, ker ti ni uspelo že dalj časa zanositi, vendar želiš, da to ostane vajina skrivnost oz. želiš, da se tvoje osebne stvari ne razširijo po kolektivu. Neposrednim sodelavcem pa ne bi preveč v naprej razlagala. Rekla bi samo, da te predvidoma nekaj dni ne bo, ker imaš neke zdravstvene preiskave. Potem bodo itak videli, da se je vse skupaj zavleklo v tri tedne. Pomembno je, da je o tem obveščen tvoj šef, ostalim nisi dolžna razlagati podrobnosti. Ko prideš nazaj, pa spet nisi dolžna nič razlagati. Ob vprašanjih prve dni samo zamahni, da je zdaj že vse za tabo in da je vse ok.

Ne morem pa mimo tega, kar pišeš, da stroka zaenkrat ne ve, zakaj ne moreš zanositi. Preberi si knjigo Čudež bioidentičnih hormonov – tam boš izvedela, zakaj ne moreš in kako lahko zanosiš.

Povej, da imaš planiran poseg in to je to. Če te kdo vpraša kaj, rečeš nič takega ali nič posebnega. Če po tem ne bo razumel, da ne želiš razlagat, presliši vprašanje.
Želim ti hitro okrevanje, predvsem pa uspešno operacijo in sporoči, ko bo plusek 🙂