Stalno na vodo
Spoštovani,
vljudno vas prosim za kakšen nasvet oz. pomoč, ker sem že popolnoma obupana – izgleda, da mi ni pomoči.
Stara sem 23 let in že 15 let (!!) imam težave s tem, da moram nenehno hoditi na vodo. Zdi se mi, da se težave samo stopnjujejo, na noč se zbudim tudi po 6-krat s popolnoma polnim mehurjem in potem samo teče iz mene. Ne vem, od kje voda sploh pride, ker sem se na žalost (vem, da to ni prav) čisto odvadila piti. Vsaj 4 ure pred spanjem ponavadi nikoli ne pijem. Če npr. spijem samo 1 dcl vode, to pomeni 4 x obisk wc-ja v pol ure. Če ne spijem nič, je včasih znosno (recimo, da moram dvakrat v 1,5 ure), včasih pa kljub temu, da nič ne spijem, kar teče iz mene in sploh ne vem več, od kje.
Težave sem omenila že v otroštvu splošni zdravnici, ki me niti pod razno ni jemala resno in mi dopovedovala, da je to vse v moji glavi. Ko sem bila starejša (druga zdravnica), so me začeli malo bolj resno jemati, sicer je verjetno še vedno vse v moji glavi, ampak so mi dali vsaj pregledati urin (tudi 24h zbiranje), kri in uz trebuha. Odkrili niso nič. Na uz so ugotovili samo nekoliko povečano vranico in zamik leve ledvice v maščevje, ampak to je, kolikor so mi rekli, nič.
Težavo sem omenila ginekologinji, bris bp, predpisala pa mi je tablete Vesicare. Nehala sem jih jemati po približno 10 dneh, ker sem imela občutek na vodo isti, samo da ob jemanju nisem več mogla normalno sprostiti vode, torej je zaviralo samo to in ne samega občutka.
V družini imamo povišan krvni tlak (oče umrl zaradi počene srčne žile star 53), sama sem imela v najstniških letih zelo povišan tlak (redno 150/110), sedaj se je nekoliko umril sam od sebe, ne umiri pa se mi srčni utrip, česar zdravniki sicer ne znajo pojasniti (v mirovanju 90 in ob naporu zelo htro narašča).
“Simptom”, ki to lahko ni, je tudi izredno neprijeten vonj nožnice in izcedek (stalno – noben dan ni bolje). Tudi na to sem dobila odgovor, da sem verjetno samo preveč občutljiva na vonj! G mi je sicer dala nekaj za bakteriozo, vendar “če mi to ne bo pomagalo, si samo domišljam.” Seveda ni pomagalo, jaz pa imam tudi vse spodnje hlače dobesedno uničene od izcedka, stuširati se grem pa lahko vsake 2 uri, ker tako smrdim (potrjuje tudi moj fant, na žalost).
Zaradi problema z vodo sem se namenila k psihiatrinji, ki ni našla nikakršne povezave z glavo, sploh, ker je voda stalno prisotna in “ne gre samo za izločanje kapljic.”
Uriniranje me ne boli, ne peče, boli me samo tako, kot boli polni mehur. Zato me pa nihče ne jemlje resno. Ob netipičnih pozah me pogosto začne boleti v križu, včasih se mi zdi, da tudi čutim (me niti ne boli) ledvice. Lahko pa, da je vse samo križ (ali ledvice oz. karkoli drugega?).
Drugače sem popolnoma zdrava, to pa je problem, za katerega ne želim, da me muči do konca življenja, ker dejansko ovira moj vsakdan, saj ne morem na daljšo pot, ne morem piti, ker dobesedno lahko eksplodiram. Če kaj spijem, včasih končam v joku, ker hočem, da se to konča, ker sem stalno na wcju. Občudujem ljudi, ki gredo 2x na dan na vodo. Kaj bi dala, da bi se to nekoč zgodilo tudi meni …
Resnično prosim za vašo pomoč, upam, da si tudi vi ne mislite, da je vse samo v moji glavi. Zdi se mi, da je nekaj nevsakdanjega in se nikomur ne da povezati vseh stvari, ki se mi dogajajo v telesu. Od prijatelja pediatra sem dobila nasvet, da naj pregledam hormone, ker lahko, da mi eden izmed njih nečesa ne uravnava pravilno. Na krvni sliki so mi pregledali ščitnični hormon (za tega vem), pa je bil ok. Sicer se mama že zelo dolgo zdravi zaradi bazedovke, ampak pri meni nič ne kaže, da bi jo imela, pa verjetno ta hormon tudi v splošnem ne bi imel vpliva na moj problem.
Za pomoč se vam res najlepše zahavljujem in vas lepo pozdravljam.
Spoštovani!
Glede vonja, nožnice. Poskusite ugotoviti, ali gre za vonj urina ali za vonj “nožnice”. Če gre za problem z nožnico, potem je tu ogromno stvari, za katere sicer verjamem, da ste jih že preizkusili, pa vendarle – vaginozo lahko povzročajo različne bakterije, zato imamo različne antibiotike, glivice… Torej poiščite drugo mnenje oziroma pač pojdite na pregled k drugemu ginekologu, najbolje takšnemu iz večje bolnišnice (katerega od kliničnih centrov), ki mu ne bo težko poslati vzorcev na “vse živo”. Ampak ta del vašega vprašanja ne spada na forum Urologija, temveč na forum Ginekologija. Če gre za vonj urina, je pa treba napraviti preiskave, ki bi izključile morebitne posebne anatomske spremembe v poteku katerega od sečevodov.
Sedaj pa k pogostim mikcijam. Čeprav se zdi, da je vaš problem resen in vas močno muči, vendarle ne navajate nobenega resnega podatka, do katerega lahko pridete izključno sami in brez katerega ni moč reči ničesar. Se pravi pripravite si 3 dnevni dnevnik mikcije. Vsakič, ko boste šli na vodo, zapišite natančno uro, kdaj ste šli in izmerite natančno (v mililitrih) koliko ste se pulali. To počnite 3 dni, tako ponoči kot podnevi. Hkrati označite še, koliko tekočine (juhe, soka, vode…) ste popili in kdaj, ali vam je kaj vode ušlo in kdaj, ali ste menjali vložek in kdaj, ali vas je močno tiščalo na vodo in kdaj. Predvsem pa je treba dobiti podatke o časih in volumnu posameznih uriniranj, skupna števila, količine izločenega urina, volumnu posameznih mikcij – skratka osnova, preden se kaj pogovarjamo, je dnevnik mikcij (pogooglajte micturition ali voiding diary ali Blase Tagebuch). Te tri dni ne pretiravajte z ničemer – ne pite več kot običajno in ne manj kot običajno. Odraža naj vaš običajen dan. Na osnovi analize mikcijskega dnevnika se šele lahko začnemo pogovarjati: ali gre za globalno poliurijo, nočno poliurijo ali kaj tretjega. Od tu naprej so pa spet vse možnosti – lahko gre za bolezen ledvic, žlez, kaj takega, kar zdravijo internisti, nevrologi ali pa tudi kaj urološkega. Ampak dokler ni pravilno, popolno in reprezentativno izpolnjenega dnevnika mikcije, ni moč niti začeti razmišljati o ničemer.
Seveda pa je primerno, da se natančno razčisti tudi vse, kar se da pregledati v zvezi s sečili, zlasti spodnjimi sečili. Najprej natančna cistoskopija z oceno kapacitete mehurja, verjetno za anatomijo tudi IV urografija, mimogrede citologija urina, po cistoskopiji in mikcijskem dnevniku pa urodinamske preiskave (za slednje priporočam dr. Leskovarja v UKC Maribor, ki se verjetno edini v Slo poglobljeno ukvarja s tem problemom). Urodinamske preiskave redno in rutinsko opravljajo le v UKC Mb in Lj in v ZRI Soča.
Osnova je dnevnik mikcij. Dokler tega pravilno, točno, reprezentativno ne pripravite, ni mogoče reči ničesar. Sam menim, da je najboljši formular za Slo založilo podjetje Novartis, pripravil ga je dr. Leskovar, dobite pa ga pri urologih, ki se s tem ukvarjajo (npr. pri dr. Leskovarju ali pri meni). Ni pa to potrebno – pogooglajte oz vzemite list papirja, napišite datum in dva stolpca – eden je ura, drugi količina popite tekočine, tretji pa količina izločenega urina. Potrebujete še posodo z merilom in uro – vsakič, ko greste lulat, izmerite in zapišite. Količino popite tekočine pa ocenite približno – kozarec je lahko 1 ali 2 dl, krožnik morda 1.5 dl…
Lepo pozdravljeni!