Lep pozdrav.
Večkrat se pogovarjava s prijatelji, znanci o tem kako plačujejo v razne sklade, so nezgodno zavarovani, rentno…kaj ven kaj še vse, češ, da so tako poskrbeli za otrokovo prihodnost.Midva taga ne vplačujeva(razen zavarovanja avta, hiše, otroka v šoli,osnovno in dodatno zdravstveno) in naju vsi gledajo kot da sva z Marsa padla.Priznam, včasih komaj zaveževa mesec z mesecem in ne moreva si privoščit še nekih mesečnih obveznosti.Hčeri na bančni račun dajeva vse kar dobi od soronikov za praznike ali rojstni dan in tisto kar doma nabere v šparovcu.Pri 11 letih ima že kar lepo cifro in če bomo zmogli tako naprej bo tudi lahko” kaj v roke vzela” ko se bo osamosvajala.Sva res čudna, ker ne plačujeva nekih zavarovanj, če se nama kaj naredi, ali…?Kako pa vi varčujete?

Nimam otrok, zato ti konkretno ne morem odgovoriti. Je pa tako, da raznim skladim jaz pač ne zaupam in sem bolj za to vajino varianto – če že, naj hči kupi zlato.

Ne, nista čudna. Če že moramo v kaj vlagati, je to v lastno prihodnost na stara leta. Pred časom sem prebrala članek o tem, da ljudje delamo napako, ker čisto premalo mislimo na upokojitev.
Saj je res logično: glede na pokojninsko reformo bomo itak še krepko delali, ko bodo otroci že zdavnaj pri kruhu. Torej bomo tudi še med morebitnim študijem otrok imeli normalne prihodke in jih bomo vsaj delno lahko podpirali.
Naše pokojnine bodo pa nizke, v penzijo bomo šli po 60. letu, verjetno se bo to poznalo tudi pri zdravju … Kako si boš karkoli ekstra lahko privoščila s penzijo 500 evrov? Otroci pa bodo takrat imeli svoje finančne obveznosti in ti ne bodo mogli pomagati.
Glede začetnega kapitala za osamosvajanje otrok – recimo, da zdaj stanujete v velikem stanovanju ali hiši. Prodate, vidva kupita dvosobno stanovanje, preostanek keša pa se razdeli otrokom. Ni veliko, ampak nekaj bo pa vendarle.

Jaz tudi ne varčujem za otroke, ker bom predvidoma brez težav speljala do njihove finančne osamosvojitve.

mi tud ne varčujemo, ker nam pač to ne znese …

Za prihodnost otrok se poskrbi z vzgojo in izobraževanjem. Če jih bosta vzgajala v “skromnosti” kar pomeni učenje, da so vsi, ki zaslužijo lopovi, da so reveži poštenjaki, vedno vzpodbujajta otroke k višjim ciljem, predstavita jim življenje, ki ga lahko dosežejo, če se bodo šolali…
Seveda se bo oglasilo sedaj cel kup raznih luzerjev s fakulteto, ki da jim nič ne pomaga pri službi…Logično da ne, če pa so bili vzgojeni za uboganje in brez ciljev, češ bo že država poskrbela …Vlagajta v vzgojo in izobrazbo, razne sklade in podobno sr…ki se bo itak sesulo pa prepustita drugim.
Govorim iz lastnih izkušenj, imam dva odrasla otroka.

Če bo polovica teh zavarovalnic, v katere danes ljudje naivno vplačujejo, čez 20 let, ko se bodo naši otroci osamosvajali, še pri življenju, sem papež. Raje s tem denarjem otroka peljem na kakšen izlet ali mu plačam kakšen tečaj.

Nekaj podobnega …
Sem končno prišla k zavesti, se otresla vseh strahov (bilo težko in dolgotrajno) in začela živeti TA TRENUTEK. Zanimivo, izgledam mlajša, lepša, srečnejša …in otroci z mano.

Namesto vlaganj, varčevanj, skladov, … za otroke in podobnih zadev, je edino smiselno otroka osebnostno pripraviti za življenje.

Torej vzgoja, izobraževanje, mentorstvo.
Kaj mislim pod tem.

– Vzgoja pomeni, da otroka naučite vrednot, samospoštovanja, samozavesti, samostojnosti, osebne odgovornosti.

– Izobraževanje pomeni, da omogočite otroku, da se izuči za poklic, ki ga bo opravljal v življenju ter da osvoji še druga znanja, ki so potrebna za samostojno življenje.
Seveda poleg formalnega izobraževanja sem spada tudi vse ostalo, kar redna šola ne uči. Dodatni jezikovni tečaji, razni hobiji (šport, računalnistvo, ples, ….), prostočasna ustvarjalnost, …

– Mentorstvo pomeni, da otroka vodite in usmerjate v odraslost. Od tako samoumnevnih kot so gospodinjska opravila – kuhanje, pranje, pospravljanje (koliko mladih/odraslih si zna skuhati kosilo, zlikati srajco, oprati volnena oblačila, ….), opravki po uradih (koliko mamic pride s svojim sinom/hčerko na vpis na fakulteto?) do vsega ostalega, kar ga čaka v življenju.

Otrok, ki ste mu nudili vse troje, se bo zmogel spopasti z izzivi življenja, ker bo imel sebe, znanja in izkušnje. Šele potem je smiselna materialna pomoč v smislu raznih varčevanj in podobno.

Ups, pri vzgoji sem pozabil še na podjetnost.

Seveda sta vzgoja in izobrazba najpomembnejša, ampak če so pri hiši krediti, jih je pametno zavarovati. A ste vsi res tako prepričani, da pa vam se ne more nič zgoditi? Ker imam stanovanjski kredit, sva oba z možem življenjsko in nezgodno (mislim za primer invalidnosti) zavarovana za vrednost preostalega kredita. Vplačujeva tudi v sklade (zelo konzervativne), tukaj gre predvsem za varčevanje (ker sem bolj striktna glede plačevanja položnic, kot varčevanja na bančnem računu). Moji otroci so še majhni in ne vem, kako bo s šolninami v času njunega študija. Če se bo le dalo, bi jima rada pomagala pri njunem osamosvajanju. Tudi meni starši ogromno pomagajo, največ sicer z varstvom otrok, ampak je to neprecenljivo…

Sicer vsak po svoje, ampak samo da ne bo potem jok in stok kako da ni denarja. Že šolanje bo koštalo ulala.
Je pa res da če ni, pač ni. Živeti za ta trenutek je pa tudi preveč naivno, moje mnenje.

Ne vem kako to misliš, da bo šolanje stalo olala! Mi nismo za srednjo šolo plačali nobene šolnine in tudi za fakulteto ne! Stane obleka in hrana to pa je itak del življenja. Če pa nimaš za knjige in zvezke potem pa tudi za sklade nimaš! Naj celo življenje vlagam v sklad, da bom imela v 3. letniku gimnazije 300 evrov za zvezke?

varčujeva zase ,otrokom pa sva kupila parcele in zaenkrat sva zadovoljna.
prihajajo pa še razna šolanja,tečaji ,….tako,da tudi to ne bo mali zalogaj.
Srečno !
p.s. še leto in pol pa bo isplačan kredit ,ki sva ga vzela za nakup parcel.
Vrednost le teh je že sedaj se potrojila.

Naša generacija še res ni imela šolnin za faks, ampak če gledam na stanje v tujini, po čemer se tako radi zgledujemo, naše otroke skoraj zagotovo čakajo šolnine na faksu. Povprašajte malo svoje kolege v tujini s kakšnimi krediti so zaključili šolanje…. Za to varčujem, za ostalo sem zavarovana.

se vidi, da si iz ljubljane. Za studenta ali podnajem, ki ga je treba poravnati, ce hoces, da ti otroci grejo studirat, najbrz se nisi slisala, a ne? Ves, vsak mesec to kar nekaj nanese….
ne vem, a smo mi z dezele res tako neumni ali ste le vi tako samozagledani da se enostavno nocete potrudit, da bi tudi kako drugace razmisljali?

Kakor koga. Do večine faksov bodo moji otroci lahko prišli tudi peš, če bo treba. Za knjige bova z možem že zmogla, če bo šolnina takrat, bo pa kot v Ameriki, mulcu kredit pa delo. Ja, stanovanje v centru Ljubljane je boljša naložba od vseh zavarovanj, pač.

Moje mnenje je, da je najboljlše “varčevati” tako, da jih dobro vzgajamo – tudi z zgledom. Pridnost, delavnost, samozavest, zdravi odnosi v družini, sproščenost …

V tujini so šolnine od nekdaj bile, niso nastale čez noč…
Aja, pa če vzamemo za vzgled npr. Ameriko, ki je prav slavna po kreditiranju za študij ipd – tud tam imaš brezplačno šolanje (ja, tud fakse, veš), le da ti niso ala Princeton, Harvard idr. So javni, brezplačni, le manj “priznani” …

Zanimivo, pri nas pa fakultete, za katere moraš plačati (npr. Doba), veljajo za slabe.
Mi tudi nismo nič dodatno zavarovani, smo pa iz dneva v dan preudarni pri porabi denarja. Nekaj denarja je mož vezal, jaz pa sem odprla varčevanje, kjer dam vsak mesec 100 € in ti so mišljeni prav za otroke, zraven pa dam še denar, ki ga dobijo od daril. Par evrov na leto se mi bo tako dodalo, sem pa taka, da moram imeti občutek, da sem nekaj prav za njih prišparala, čeprav mož reče da bi bilo popolnoma enako, če bi to vsoto imela na enem računu poleg drugega denarja.
V takšna in drugačna zavarovanja pa nimam pravega zaupanja, čeprav bi mi zneslo finanćno. Ampak poslušam zadnje čase, kako so naši starši vlagali za pokojnino, pa zdaj ne bodo dobili toliko nazaj, pa poslušam kako banke propadajo… Raje imam to kar imam in niti evra več, kot da nalagam nekam, potem pa še osnove ne dobim nazaj, ker nekdo pač nekaj zafrčka.

Resnicno sem prebral vse komentarje, ki ste jih napisali 🙂

Nekateri ste nedotakljivi, nekateri ne prenesete zavarovalnic, nekateri zivite za trenutek in se in se… tega sploh ne bom komentiral, ker je skoda besed, razen tega, da zaradi svojih izkusenj (vecino negativnih) pljuvate po vsem in oddajate pesimizem, ki ga je ze tako prevec v svetu.

Bom odgovoril na vprasanje, ki je bilo prvotno zastavljeno!

Zagotovo niste cudni, ce ne placujete zavarovanj, ker je to stvar vsakega posameznika. Vi ste se odlocili, da jih ne boste nekdo drug se je odlocil, da bo zavarovan.

Zavedajte se, da so zavarovanja in varcevanja dve loceni komponetni. Kot ste omenili za otroka, ze varcujete na banki in v 15ih, 20ih letih se bo zagotovo nabralo dovolj denarja za povprecno druzino. Banka se vedno daje garancijo do 100.000 EUR. Skladi, delnice, itd… so nalozbe, ki so dolgorocne, pomeni 10 let in vec. Ker so bolj dodosne v casu rasti so tudi bolj rizicne v casu padcev.

Zavarovanje vasega zivljenja in nezgodno zavarovanje pomeni, da poskrbite za socialno varnost vasih otrok v primeru smrti. Nezgodno zavarovanje pomeni, da poskrbite zase, ce slucajno postanete invalid in si boste lahko zivljenje prilagodili ter ziveli na svojih bremenih.

Preprican sem, da si to lahko privoscita, kajti ce bosta podrobno pregledala ponubo vaju bo to stalo slabih 30 EUR na mesec (se pravi 15 EUR po osebi) za konkretna kritja (100.000,00 EUR primer smrti, invalidnost 100.000,00 EUR).

Ali potrebujeta zavarovanje, to pa zagotovo najbolje vesta sama, saj tudi sama placujeta mesecne obveznosti (hrana, elektrika, voda, krediti itd…).