velika mečava
Spoštovana dr. Kornhauser Cerar,
imam eno vprašanje glede velike mečave pri dojenčku. Doma imamo 3- mesečnega dečka in 4 leta staro deklico z DS. Že takoj po rojstvu bratca je opazila veliko mečavo in jo otipavala. Vedno smo ji govorili in ji razlagali, da tega ne sme, ker to malega boli. Pa je pustila pri miru in izkoristila sekundo naše nepozornosti s malo bolj grobim pritiskom nanjo. Mali je zajokal, potem swe je pomiril in zaspal – bilo je v času njegovega uspavanja. Ko se je zbudil, je bil jokav in nemiren (dan pred tem je bil tudi prvič cepljen).
Sedaj pa me zanima ali je ta velika lahko kakorkoli poškodovala malega s pritiskom oz. koliko resni so ti pritiski. Vem daje potrebno biti previden, vendar me sedaj zelo skrbi za malega, da ne bi bilo karkoli narobe. Sama sem potem rahlo potipala predel, kjer je mečava odprta in nisem zaznala nobene posebnosti. Ali so lahko poškodbe v notranjosti?
Hvala za odgovor.
Zelo zaskrbljena mamica
Spoštovana,
prav nič vam ni treba skrbeti. Človeški pritisk ob tipanju (tudi, če ga izvaja malce ljubosumna 4-letna sestrica) ne more prav ničesar poškodovati. Pritisk se s točke itak razporedi po vsej lobanjski votlini – in je tudi ob največjem pritisku manjši kot je pri npr. kihanju ali kašljanju. Za predel mečave so pravzaprav nevarne le poškodbe z ostrim predmetom.
Dojenčkov jok je bil le znak neodobravanja tega, kar dela sestrica z njim (= pusti me pri miru, dremam). Enako bi reagiral tudi v primeru, ko bi ga pritisnila kje drugje.
Sestrico pa seveda zanima vse, kar je novega. In dojenček je zanjo velika zanimivost, še zlasti tisti deli, ki so zanjo “prepovedani”. In tu dekličin DS ni prav nič “kriv”, bolj “idealna” starostna razlika za ljubosumje in občutek, da se vsi posvečajo novemu zoprnemu kričaču namesto njej.
Pozdrav,
Pozdravljeni!
Naj najprej opišem situacijo, potem pa bom zastavila par vprašanj.
Imam fantka starega 4 mesece, približno 3 tedne ponoči spi zelo slabo. Spat gre okrog 21.00, zbudi se okrog 24.00, ob 1.30, 4.00, 5.00.in tako naprej na uro do 9.00, ko se čisto predrami. Res je da v vozičku zunaj spi tudi uro skupaj, podnevi pa ima okrog 11.00 in 17.00 “počitek” za kakšno urico. (ga ne dojim- zamenjali smo mu mleko, prej je pil aptamil 1, sedaj milumil, ker smo mislili, da je lačen. Torej ponoči se hrani dvakrat ob 1.30 in 5.00, nato ob 9.00 (spije 150ml) – če bi mu vsako uro dala, bi pa spil. Potem smo mislili, da je presuh zrak, smo nabavili vlažilec zraka, ki se vkljaplja na timer, ne dela celo noč. Ni problelem, da bi zvečer zaspal, samo pogosto se zbuja. In ko se zbudi mu dam za piti vodo in zaspi nazaj. Zdi se mi da je žejen, tudi čez dan spije kar precej vode. Priblizno 110 ml – ali je to v redu ali ne?
Čez dan ko se recimo smeji in se igramo, kar naenkrat začne jokati in ga komaj umirimo, preusmerjanje pozornosti ne zaleže kaj dosti. Se tudi zelo slini, verjetno se pripravljajo zobki, in je zato tako siten in jokav. Zvečer ko se oblačimo za spanje, začne na previjalni kar jokati in ga moram dvignit pa je potem za nekaj časa v redu. Ampak to je histerični jok, zato me skrbi. Zadnjič je tako jokal in je za sekundo nehal dihati (bil je cel vijoličen), seveda sem ga hitro obrnila na bok in je zadihal. Mogoče mu gre celo slina v sapnik, nevem, sedaj me je seveda ob vsakem joku strah…
Drug problem je, ki si ga upam samo zamišljam – njegova mečava. Prosim če mi poveste v kakšnem položaju mora biti, da jo pravilno zatipljemo. (na forumih piše leže)- v kakšnem ležečem položaju, na hrbtu, boku?Namreč ko leži na boku ima mečavo napeto, ko se malo premakne ali pokrči nogice ima pa lepo mehko (ne vdrto). Upam, da je to vredu. Če bi recimo imel napeto mečavo (pritisk v glavi) ali so potem obvezni vsi tisti simptomi (bruhanje, sindrom zahajajočega sonca…)Še to me zanima glede tega sindroma, pogledala sem si slikico ki ste jo objavili, ali otrok tako pogleda v stoječem položaju ali v kakršnem koli. Drugače je zelo dobrovoljen otrok (veliko se smeje), no kot sem napisala se pogosto zbuja, je razdražljiv na momemte…
Torej zakaj se tako pogosto zbuja (če imate še kakšno idejo, da bi lahko naredili…suh zrak, zobki, žeja…)
Ali je dobro, da popije toliko vode?
In kako naj pravilno zatipljem mečavo?
Najlepša hvala za odgovor
Lepo Vas pozdravljam
Spoštovana,
kar nekajkrat sem prebrala vaše sporočilo in verjamem, da ste zelo utrujeni – in zaskrbljeni.
Razlogov za nerganje in zbujanje vašega sinka je lahko veliko – a se mi vseeno zdi, da mu je le prevroče. Za to domnevo govori “timing” njegovih težav, pitje vode (količina, ki jo navajate, ni med običajnimi, a ni zaskrbljujoče velika), histeričen jok – in pomiritev, ko ga vzamete iz posteljice za nekaj časa. Mame namreč pozabljajo, da njihov dojenček postaja bitje, ki dobro kontrolira temperaturo – a si ob prekomernih slojih obleke v topli sobi ne zna pomagati drugače, kot da nerga (in si s tem še poveča težave zaradi pregretja). Pravega znojenja dojenčki zaradi premalo znojnic v koži še ne zmorejo…
Seveda so lahko razlogi tudi drugi, med bolj verjetnimi je črvičenje po trebuščku, tudi zaradi preobilja hrane ( s hrano se tudi otrok, ki ni lačen, tolaži – in potem obstoječim težavam doda še tiščanje v trebuščku).
Na napetost mečave vpliva veliko dejavnikov in značilno zanjo je spreminjanje njene ravni in napetosti. Najbolj uleknjena je, ko je dojenček nekaj časa pokonci. In najbolj napeta, ko se histerično dere v ležečem položaju. Ko je dojenček miren, lahko včasih prav začutimo, kako mečava “utripa” – saj se preko možganske tekočine prenašajo valovi utripanja žil v možganih. Vse to je torej normalno.
Napeta mečava je le eden od znakov povečanega znotraj lobanjskega pritiska – in pogosto je kasen znak, pred tem opažamo širjenje prostorov med lobanjskimi kostmi, odklanjanje hrane, bruhanje.Torej ste vsaj kar se tiče mečave lahko brez skrbi, njeno spreminjanje pri vašem sinčku je povsem nekaj normalnega, zato je tudi ni treba tako zaskrbljeno tipati.
Vijolična barva ob histeričnem joku? Prav tako nekaj normalnega – in še dokaz, da fantek ni slabokrven, da ima torej dovolj hemoglobina (rdečega pigmenta), ki daje koži ob polni nasičenosti s kisikom rdečo barvo, ob primesi nenasičenega pa modrikasto ali vijoličasto. In ta barva seveda hitro mine, ko histerija popusti.
Čim več mirnih noči vam želim,
Pozdravljeni!
Sem mati skoraj 9mesečnega fantka oz. 8mesečnega, rojenega 6 tednov prezgodaj. Nikoli nismo imeli težav s spanjem. Že pri 3 mesecih je prespal celo noč in tudi sedaj prespi celo noč z občasnim jokom ponoči, ki pa se pomiri sam, saj zajoka samo 1x in zaspi. Spal je od 20:00 do 5:00 ali 6:00 ure. Zvečer mu dam flaško in ob flaški zaspi. Včeraj pa ni in ni mogu zaspat, zaspal je okoli 21:00 ure v mojem naročju z flaško čaja. Tudi popoldan noče spati.
Čez dan je vedno zaspal sam v svoji posteljici. Zadnja dva tedna ga pa dam v posteljico, ko zeha si mane oči… vendar ko ga položim v posteljico se čisto prebudi (se premetava po postelji, kriči, se pogovarja…joče ne) Vedno mu prižgem na elektronski varuški glasbo in vedno je ob njej zaspal, sedaj pa noče.Po eni uri je še vedno poln energije in ga vzamem iz postelje in je par minut dobre volje in postane spet siten in zaspan… Zakaj noče zaspat? Zakaj se premetava po postelji pa se igra? In zakaj je čez dan siten spat pa noče? Kaj naj naredim da bo čez dan tudi počival? Ali delam kaj narobe?
Prosim pomagajte
Draga Ajeta,
bojim se, da greste po poti staršev, ki se jim po nekaj tednih ali mesecih mirnih noči začno odraščajoči dojenčki “kvariti” – in ki hočejo zabavo, ko je po mnenju mame čas za spanje. Najti strokovno pojasnilo za to spremembo, je takole na daljavo nemogoče. Možno je, da mu je prevroče, je presit ali prelačen, žejen ali preveč napit, ga črviči po trebuščku, preboleva kakšno lahko virozo, ki ne daje nobenih drugih znakov kot “tečkarjenje”. In kjer ne vemo za razlog, tudi uporabnega nasveta ni.
Ker sem tudi sama sodila v skupino mam, ki so si ob 2. letu starosti otroka želele vsaj eno noč prespati v svojem ritmu (brez budnic in boja za uspavanje), verjetno tudi za kakšen praktični nasvet izkušene mame nisem pravi naslov. Lahko le rečem, da mine…
Ostane vam torej le možnost, da v uspavanje in zabavanje vprežete očka, babice in dedke.
Srečno,
Spostovana,
Imam dvomesecnega sinka (Rojen 6.1.) s katerim sem obiskala osteopatinjo saj je decek bil vecino casa obrnjen z glavico desno. Ta problem pocasi resujemo in lepo napredujemo. Skrbi pa me, ker Nam je ob tokratnem obisku déjala, da ima decek malo veliko mecavo in da je nevarno, da se predcasno zapre zato priporoca, da mu ne dajem vec kapljic D vitamina saj ces, da téga vitamina dobi ze s hrano, decek ni dojen. Sedaj pa me seveda skrbi, kaj je na tem. Decek je imel ob rojstvu obseg glavice 33 cm ob izpustu 34 cm. Obseg glavice ob prvem obisku pri pedijatru zal ne vem, ker ni nikjer zapisana smo pa ga sami izmerili danes in je 37,5 cm. Drugace pa fantek lepo napreduje, 58 cm in 5120 teza, je zelo zivahen, ponoci se zbuja na cca. 5 ur je 6 krat na Dan 120ml, cez Dan imamo Malo vecji problem zaspati pa vseeno spi vsaj 2 uri. Lepo prosim, ce mi lahko vi Malo vec razlozite o tem saj me zelo skrbi. Najlepsa se Vam ze vnaprej zahvaljujem. Tamara
Draga Tamara,
velikost mečave pri dojenčku lahko zelo variira – in se pri istem otroku v času do starosti 18 mesecev spreminja: včasih se zdi, da je že zaprta, pa se spet poveča.
Za prezgodnje zakostenevanje šivov praviloma tudi ni predznak na otip zaprta mečava, ampak grebeni na stikih kosti.
Svetujem vam, da o vse povprašate vašo pediatrinjo, ki ima s tega področja več znanja in izkušenj kot osteopatinja (načeloma podpiram alternativno medicino, a predvsem kot komplementarno tradicionalni – predvsem zato, ker vem, koliko je treba prebrati in se naučiti v času študija medicine in specializacije iz pediatrije v primerjavi s homeopatskimi tečaji, ki ne dajejo vsem pravega znanja za to, za kar se “izdajajo”).
Vitamin D ne bo pospešil zapiranja šivov ali zakostenevanja, je pa zelo pomemben kofaktor v razvoju mnogih tkiv tudi izven kosti, predvsem obrambnega sistema pred mikrobi. Zato bi bila zelo previdna pri ukinjanju kapljic na osnovi nasveta osteopatinje.
Srečno,
Pozdravljeni,
tudi jaz se na vas obračam z vprašanjem glede mečave.
6 tednov stara hči se je danes ponoči zbudila in ker ni želela zaspati sem jo položila poleg sebe v posteljo. Pri tem sem imela roko nad njeno glavico in ko sem se želela premakniti sem jo pri tem po nesreči s komolcem udarila v glavico. Nič ni zajokala, ni bruhala (kot da nič ni bilo). Če se dobro spomnim sem jo udarila zelo narahlo vendar me vseeno skrbi, če bi jo s tem lahko poškodovala? Predvsem me skrbi poškodba velike mečave oziroma možganov?
Zanima me tudi kakšni bi bili znaki pri poškodbi mečave? Verjetno bi otrok vsaj zajokal oziroma pokazal da ga kaj boli?
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Draga nika2012,
kot je bilo zapisano v prejšnjih odgovorih in v podobnih temah na tem forumu, so možgani tudi v predelu mečav zelo dobro zaščiteni in se jih s pritiskom / udarcem v ta predel ne more poškodovati. Edina nevarnost bi bila poškodba z ostrim predmetom, ki bi predrl vse plasti kože – podkožja – veziva med kostnimi robovi – trdo/mehko/pajčevinasto opno. V tem primeru bi bil dojenček zelo prizadet – ne bi le jokal ali izgubil zavest, ampak bi rana tudi grdo krvavela oziroma bi se iz nje izcejala bistra tekočina – likvor.
Torej kar brez skrbi, nič škodljivega niste naredili. Vašemu dojenčku se ni zdelo niti neprijetno, saj bi sicer jasno pokazal neodobravanje – s kremženjem ali jokom.
Pozdrav,
Spoštovani,
prosim za mnenje.
Doma imamo 7 mesečno deklico, ki je kar zahteven otrok, vedno hoče biti samo pri meni, je dojena in na noč se veliko zbuja tudi na 1-2 ure, ampak hitro zaspi nazaj. Danes sem bila zelo utrujena, ker imamo doma še 6 letnika polnega energije.
Zjutraj sem se stegnila za plenico poleg hčerke in ko sem se dvignila, sem jo nehote udarila z komolcem v glavo, nisem videla kam občutek imam da v mečavo, ampak rdečina je malo višje od čela ob strani. Takoj je zajokala in po nekaj sekundah se umirila. Nato je bila živahna. Približno po uri in pol sem jo podojila in je zaspalal.
Verjetno imate izkušnje tudi z takimi primeri, mi lahko svetujete kako naprej.
Z vsem spoštovanjem, Sanja
Draga Sanja,
dogodek, ki ga opisujete, se zgodi skoraj vsakemu staršu. In to ne le enkrat.
Posledic nikakor ni pričakovati, saj je glava dojenčka zelo trpežna in ji je narava dala zelo veliko varovalnih plasti in mehanizmov… Rdečina kože pa pomeni le, da se je vaša koža komolca (ki je večinoma bolj hrapava kot ostala koža na roki) podrgnila ob hčerkino, kar je privedlo do prehodnega širjenja kapilar).
Zato se kar brez skrbi dojite naprej in uživajte v preostanku poletja.
Srečno,
Pozdravljeni!
Včeraj ponoči sem sina (3 meseci) prestavljala iz svoje postelje v zibko in sem se z njegovo glavico ponesreči dotaknila omare. Ker ni zajokal, sem mislila, da se je glavica samo narahlo dotaknila roba omare, zjutraj pa sem na mehkem delu glavice (na mečavi) opazila ca. 1- 2mm veliko krastico. Dojenček je normalno razpoložen in ješč. Domnevam, da je šlo samo za površinsko prasko in da me nima kaj skrbeti?
Spoštovani,
Tudi sama imam vprašanje glede velike mečave. Sin je star 9 mesecev in ima že od rojstva zelo široko veliko fontanelo. Sedaj pri 9m je velika 4x3cm (sem na hitro pomerila z merilnim trakom, ob rojstvu 5x4cm, og 37cm). Ob rojstvu je imel zelo napeto mečavo zato sva do dveh mesecev opravila 4 uz glavice, ki so pokazali da je vse vredu edino lobanjski śivi se bili vedno razmaknjeni. Zaradi mečave so mu pediatriji opravili tudi krvne preiskave pri mesecu in pol njegove starosti (izvidi: deficienca na vitami d3, nekoliko višja vrednost kostne AF 162,6). Drugače raste normalno tudi na teži dobro pridobiva. Skrbi pa me ker se še vedno ne plazi, ne kobaca. Na trebušku se vrti okrog svoje osi in z rokicami se potiska vzratno. Dolgo ga ućim bravo in papa pa samo gleda. Zanima me če je to “zaostajanje” v razvoju in ali je tako odprta fontanela normalna?
Hvala vam za vaše odgovore.
Na grobo oceno bi rekla, da zakasnitev v razvoju ni pretirana (še zlasti, če je že osvojil sedenje) in da je tudi odprtost mečave povsem v mejah normalnega. Večinoma se mečava prične manjšati ob 1. letu in se zapre okrog 18. meseca starosti. Tudi glede govora in odziva na vaše prigovarjanje ste preveč zahtevni – res da nekateri dojenčki hitro posnemajo reakcije staršev, a ne toliko na besedo, ampak na dejanja – da npr. vi ploskate ob bravo bravo in mahate ob pa pa. Zlobni bi rekli, da torej dojenček “trenira” vas.
No, glede na zamudo pri mojem odgovoru morda vprašanja sploh niso več aktualna :-).
Pozdrav, lepo se imejte.
Spoštovani.
Izgleda, da res. ☺️ Pošiljam vam kar originalno besedilo, sin je zdaj sicer star 9 tednov, vendar pa v tem času nismo bili pri zdravniku, tako da nimam nobenih novih mer. Sama sem mu sicer izmerila obseg glavice 41 cm, vendar dvomim, da sem merila pravilno.
Originalno besedilo:
Imam 6 tednov starega sinčka, ki ima zelo majhno veliko mečavo, kar mi je danes potrdila tudi pediatrinja na prvem pregledu. Njegove mere ob porodu, odpustu iz porodnišnice ter danes bom zapisala spodaj.
Porod: 54cm, 4070g, obseg glavice 37.5cm
Odpust: 54cm, 3980g, obseg glavice 36.5cm
Prvi pregled (starost 6 tednov): 61cm, 6005g, obseg glavice 38cm (izmerila sestra) ali 38.5cm (izmerila zdravnica)
Ali se vam zdi, da mu glede na to, da je precej pridobil na teži in višini, glavica raste prepočasi? Ali menite, da bi bilo lahko to povezano z manjšo veliko mečavo? Kakšna je bila ob rojstvu se ne spomnim, ker na to nisem bila pozorna, tako da ne morem reči ali gre za hitro zaraščanje ali je bila taka že takrat. Pediatrinja se s tem ni obremenjevala, meni pa seveda ne da miru in me skrbi, da bi to lahko povzročilo zastoj v rasti možganov.
Hvala za vaše mnenje in lepo pozdravljeni.
Hvala za ponovno pošiljanje :-).
Rast glavice je povsem v skladu s pričakovanji – vaš fant je bil res velik po telesnih merah, tudi pravi bučman.
Velikost mečave praviloma ni povezana z obsegom glave oz. rastjo – majhne mečave tudi ne pomenijo prehitrega zapiranja šivov, kar je edino, kar nas skrbi, če mečava “izgine”. Vendar se hkrati pojavijo “izbokline” na stiku lobanjskih kosti (kot grebenčki), glava tudi raste v nepravilnih smereh (odvisno od tega, kateri šiv se prehitro zrašča). So pa te kraniosinostoze (tako jih poimenujemo strokovno) izjemno redke – in sem prepričana, da to pri vas ni problem.
Torej kar mirno, pediatrinjo pa le vprašajte kar med pregledom vse, kar vas skrbi ali moti.
Pozdrav,