Pozdravljeni!

Oče je star 71 let in je pred mesecem imel nenadno težavo z uriniranjem. Urina namreč ni mogel zadržati in mu je kar nekontrolirano ušel, zraven tega je bil urin krvav. Takšnih težav ni imel nikoli poprej. Prostato ima sicer povečano in tudi PSA je bil povišan, ampak si nisem zapomnila za koliko. Na urgenci so mu rekli, da gre za vnetje in so mu dali antibiotik in je počasi težava izzvenela. Baje je bilo boljše. PSA niso ponovno preverili. Opravil je še en pregled prostate in ni bilo sprememb na sami njej, nakar se je doktor odločil, da naredijo še cistoskopijo, da izključijo težave z mehurjem, sluznico. Zdaj pa še omenim tisti poglavitni del. Oče jemlje več kot pol leta Marevan zaradi globoke venske tromboze. Kri teče, kot voda in tudi, če se po nesreči vreže se krvavitev stežka ustavi. Dr. urolog ga je napotil na preiskavo in ni razložil niti kako poteka preiskava, niti kakšni so stranski učinki, da ne govorim o tem, da je njegova naloga, da mu prekine terapijo za redčenje krvi. Da se doktor in bolnišnica zaščitita vsekakor pacientu dajo podpisati obrazec, da je pacient s postopkom in preiskavo seznanjen in si je pacient sam kriv, če ni vprašal, če bi sploh vedel kaj mora vprašati. Starejši ljudje žal ne vedo kaj morajo vprašati, sploh kadar gre za takšno stvar, ki jim je čisto nova. Vsak 70 letnik pa mislim, da ne sedi pred internetom, da bi surfal in se seznanjal s stvarmi, pomeni, da se zanese na doktorja, kar se je v današnjih časih izkazalo za zelo narobe, ampak raje ne bom o teh rečeh. Oče je pred dvema dnevoma šel na cistoskopijo in po njej so ga takoj domov odpravili. Kri je seveda brizgala, da je prišel ves krvav domov, iz spolovila je na čase tako teklo, da so ploščice bile krvave po steni, ker ni imel kaj podložiti je na srečo od vnukeca pleničke uporabljal. Če ne bi bilo mame, da bi ga takoj spakirala in nazaj v bolnišnico odpremila, bi oče čakal doma, da preneha krvaveti. Verjetno bi res dočakal ja. Zanima me kako bi se končalo , če bi starček živel nekje sam in neveden čakal, da neha krvaveti.
Po cistoskopiji so krvavitve, ampak žal človek ne ve v kolikšni meri je normalno, ker tudi tega nobeden ni povedal. Kako se bo končalo še nevem, ampak sem jezna, kot ris. Razlaga doktorja je bila, da ko so mu vstavljali cistoskop oz. sondo, so zadeli sluznico sečnice, ki je bila oslabljena in je pričel krvaveti. To naj bi bil tudi prvotni vzrok krvavitve, ki sem jo omenila že na začetku. Zanima me ali se ta oslabljena sluznica ni mogla videti že pri sami preiskavi, ko so vstavljali sondo in kako to, da doktor ni videl, da se je pojavila krvavitev in čisto nič po preiskavi opazovali, ampak domov poslali? In kako to, da je pa drugič lahko videl, da je sluznica oslabljena? Ali je antikoagulantno terapijo zmeraj treba prekiniti pred preiskavo in če že za koliko časa?
Isto se jim je zgodilo včeraj, ko so ga imeli v operacijski. Žile so po domače povedano žgali in ko so hoteli preveriti , da ni ponovne krvavitve po samem zapiranju žilja so ga spet poškodovali in so ponovno morali žilice žgati. Vi bolje veste kaj natanko so mu delali.
V tej situaciji sem resnično nemočna, ker ničesar ne morem ukreniti, želim samo vedeti kdo je odgovoren za to reč in kakšni so postopki, procedure pred preiskavo, ker se tako ne dela z ljudmi. Omenila bi še samo to, da je prejel kri, ker je izgubil precejšenj del krvi. Jezi me tudi, ker je oče podpisal obrazec, da je seznanjen, ampak na to mi ne morete čisto nič več odgovoriti. Lepo vas prosim za določene odgovore. Pisala sem bolj zmedeno, ampak upam, da se bo dalo izluščiti bistvo tega.
Hvala lepa in lep pozdrav!
M.

Spoštovani!

Antikoagulantna terapija pogosto povzroči krvav urin, prav tako pa pogosto razkrije tumor v mehurju prej, kot bi ga ugotovili, če antikoagulantne terapije (varfarina) bolnik ne bi jemal. Zato rutinsko praktično vedno opravimo cistoskopijo pri makroskopski hematuriji. CT urografija, UZ ali IV urografija ali citologija ne pokažejo (še ne, morda bo CT urografija nekoč to zmogla) številnih oblik tumorjev mehurja.
Nadalje, cistoskopija pokaže dogajanje v prostatičnem delu sečnice – pogosto lahko neposredno vidimo dogajanje, ki ga označimo kot “krvavitev iz prostate”. Tega ne pokaže nobena druga preiskava. Če je tumor mehurja izključen in opredelimo, da gre za krvavitev iz prostate, lahko ustrezno ukrepamo, čeprav pogosto le-te ne moremo dolgoročno uspešno obvladati/pozdraviti.

Glede varfarina (Marevana) – cistoskopija je preiskava, kjer se rutinsko ne pričakuje odvzema tkiva ali reza, zato je povsem sprejemljivo, da se opravi brez prevedbe na nizkomolekularni heparin – med zdravljenjem z Marevanom. Dandanes v nekaterih tujih bolnišnicah opravljajo na Marevanu celo nekaj, česar si pred leti ni bilo mogoče niti v sanjah zamisliti – to je resekcijo prostate z laserjem. Zato je jasno, da je sama običajna cistoskopija povsem mogoča in sprejemljiva brez ukinitve Marevana.

Drugo vprašanje pa, da je bolnik krvavel že pred cistoskopijo – saj je bilo opažanje krvavega urina vendarle vzrok odločitve za cistoskopijo. Zato vsak bolnik z Marevanom in hematurijo ali kakrškokoli drugo krvavitvijo spada k zdravniku, ki vodo terapijo z Marevanom. Ta pregleda in po potrebi prilagodi – zmanjša odmerek. V njegovih rokah je tudi, da oceni rizičnost bolnika in morda za nekaj časa ukine Marevan in uvede nizkomolekularni heparin. Če urolog ne namerava odvzeti vzorca tkiva, potem za cistoskopijo ukinitev Marevana ni potrebna in ni stvar urologa, pač pa tistega, ki Marevan predpisuje in kontrolira.

Problem urologa to postane, če pride do močne krvavitve (zaradi cistoskopije, lahko pa do tega pride tudi brez cistoskopije – pač zakrvavi npr. iz prostate zato, ker je na Marevanu in ker je pač starejši in so nekatere prostate nagnjene h krvavitvi). V takem primeru seveda mora (če krvavi tako močno, da obstaja tveganje zapore urina – tamponade mehurja) – bolnika sprejeti, ukiniti Marevan in ukrepati – najpogosteje tako, da v narkozi izpere strdke in poskusi koagulirati krvaveča mesta, kar po potrebi ponavlja, hkrati pa uvede ukrepe proti delovanju Marevana.

Tamponade mehurja ne znamo naprej napovedati, so pa tisti, ki jemljejo Marevan gotovo bolj nagnjeni k temu in bi si zato pogosteje zaslužili dolgotrajno zdravljenje z nizkomolekularnim heparinom, vsekakor pa takrat, ko pride do krvavitve, kar pa ni v rokah urologa.

Skratka – do krvavitve in tudi tamponade mehurja bi lahko prišlo tudi brez cistoskopije. Cistoskopija je rutinska ambulantna preiskava, bolniki praktično vedno gredo po tej preiskavi domov, tudi če so na Marevanu. In skoraj vedno tudi nekoliko krvavijo. Če pa je krvavitev tako močna, da pride do tamponade mehurja, pa se je seveda potrebno vrniti v bolnišnico, kar se je tudi zgodilo v vašem primeru.

Pa še nekaj – krvavitev je lahko iz rakave ali ne-rakave, benigne prostate, PSA nima s tem nobene zveze, razen te, da je nerealen (torej njegova določitev nesmiselna) v času takoj po cistoskopiji. Če se bodo odločili za biopsijo prostate (kriterij ni samo PSA, ampak tudi siceršnje stanje bolnika itd), pa bodo seveda v takem primeru, ko bo šlo za odvzem vzorcev tkiva, vsekakor potrebna prevedba iz Marevana na nizkomolekularni heparin.

Želim vam, da bi se izkazalo, da je šlo zgolj za krvavitev iz prostate ali uretre, na pa za dogajanje na mehurju in da bi se te krvavitve čimredkeje ponavljale.

Lepo pozdravljeni!

Spostovani!

Ohhh..ce bi ocetu nekdo te stvari pred cistoskopijo razlozil, bi bilo veliko lazje. Torej naceloma urolog razen svoje strnjene razlage oz. nerazlage ni pri zdravstvenem stanju nic pridonesel. Zal je dandanes tako, da se premalo zdravniki pogovarjajo s pacienti in tako pride do nesporazumov. Se dobro, da obstajajo taksni forumi in pa seveda doktroji kot ste vi, ki imate toliko volje in potrpljenja odgovarjati na nasa laicna vprasanja. Hvala vam lepa za vaso obsirno razlago in cas. En lep pozdrav!
M.