Spoštovani,

prosim vas za mnenje oziroma odgovor v naslednjem primeru: očetu so pred dvema letoma in pol ugotovili raka prostate z zasevki v kosteh. Takrat je PSA pokazal zame kar neverjetnih 780… Ker je starejši (pred kratkim je dopolnil 80 let), so ga operirali in predpisali hormonsko zdravljenje (androcur), obliže (durogesic 50) in bonefos tablete za kosti. Napoved je bila še cca 6 -10 mesecev življenja. Stanje se je po operaciji popravilo, PSa je kmalu padel na 48, potem pa na 10-11. Tako je bilo še predlani in lani junija na kontroli, letos junija (1 leto kasneje), pa je PSA na 52. Prav tako naj bi bilo stanje kosti slabo, hrbtenica “naluknjana”… Oče peša, se slabo počuti, niti ne toliko kar se tiče bolečin (zjutraj mu dajemo tudi sevredol tableto), kot nasplošno. Zelo slabo hodi, ima slabo ravnotežje, tudi psihično peša, pozablja, je zmeden, ničesar ne zmore, večino dneva predrema. Predvidevamo, da je vse to posledica bolezni in zdravil, saj je bil sicer zelo zdrav in močan. Zanima pa me, kako se kaže tovrsten rak v terminalni fazi? Ali bo obležal ali odpove kaj drugega npr. kateri od notranjih organov, čeprav tam metastaz naj ne bi bilo? Ali so možni zlomi kosti? Ali sploh ima smisel, da ga vozimo k zdravnikom, če ni res zelo hudo oziroma kdaj?

Za vsak odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.

M

Spoštovani!

Tole je pa žalostna zgodba in osnovno pravilo je, da datuma smrti ni moč napovedati – samo bog ve.

Druga misel, ki se takoj pojavi je, da poskrbite, da bodo vsi njegovi moški potomci (tudi morebitni vnuki…) redno kontrolirali PSA 1x letno od 45-tega leta starosti naprej, da se kaj takega ne bi pripetilo njim.

Najprej je verjetno smiselno zagotoviti, da ste za bolezen napravili vse, kar ste lahko.
Pravite, da je bil operiran, ne poveste pa, kakšno operacijo je imel. Ali je bil operiran na modih – torej je bila opravljena kirurška kastracija? To se da preveriti z meritvijo testosterona. Ta mora biti pod 1.8 (v kastraciskem območju).
Potem je treba videti, kateri antiandrogen sedaj jemlje. Če je ves čas jemal Androcur in je testosteron pod 1.8, potem naj ga zamenja za bikalutamid. Če je bila ta zamenjava že napravljena, potem je tu še Flucinom in ukinitev antiandrogena.

Zaradi starosti dvomim, da bi mu nudili kemoterapijo. Če so v Lj rekli, da kemoterapija odpade, hkrati pa PSA narašča ter je verjetno tudi za Estracyt prestar (kupi se na recept v Avstriji, starejši kemoterapetik oz. hormonska terapija II. reda) je smiselno uvesti/ dodati v terapijo Medrol 4 mg dnevno ob zaščiti želodčne sluznice.

Rak prostate najpogosteje zaseva v kostni mozek, kar povzroči anemijo (slaborkvnost). Pogosto (če je npr. hemoglobin pod 75) pride tak bolnik v bolnišnico za 1 dan, da dobi transfuzijo krvi. Ali je to etično prav ali ne (ali zgolj podaljšujemo trpljenje) je vprašanje, na katerega si vsak odgovori po svoje.

Lahko pride tudi do zloma kosti, “sesedanja” hrbtenice in posledične paraplegije/tetraplegije. Vendar to v terminalnem stadiju ni pogosto. Bolj pogosto je anemija, oslabelost, padec odpornosti, pljučnica ali odpovedovanje srca …in bolnik zaspi za večno.

Vi pravzaprav ne morete vedeti, ali je v nekem trenutku še možno/smiselno kaj napraviti ali ne. Vsekakor pa bi to moral vedeti oziroma znati oceniti njegov osebni zdravnik. Načeloma se ne zdi etično, da bi se človeka peljalo umreti v bolnico. Vendar je žal tako, da ne moremo vedeti, kaj bo in ne, kdaj bo. Ali bo jutri, ali bo čez 1 mesec ali čez eno leto. Vse, kar lahko naredimo je, da smo zraven, kolikor smo lahko. Obstaja društvo Hospic, dr. Metka Klevišar je pisala o spremljanju umirajočih.

Skratka, če je prišlo do hormonsko rezistentnega raka prostate, ki ni primeren za kemoterapijo, potem je treba vedeti, da so izčrpane vse možnosti zdravljenja (če Androcur ne pomaga več, ali je jemal bikalutamid in ali je potem s temi tabletami, tako Androcurjem kot bikalutamidom prekinil) in je uvedena paliativna terapija z Medrolom in zaščito želočne sluznice. Nato se praktično da, če je huda anemija (Hb pod npr. 75) morda začasno transfuzija enkrat ali morda nekajkrat, včasih se predpiše antibiotik, v glavnem pa se skrbi, da ga ne boli, da ni umazan in da ni žejen.

V glavnem je odločitev o zdravilih in ukrepih bolj na plečih njegovega zdravnika in njegovega urologa. Čudeži so žal zelo redki. Po vašem opisu je pričakovan potek in pričakovan dober odziv na hormonsko zdraljenje, ki pa se je, pričakovano, izčrpalo. PSA 52 še ni tako strašno visok – če pa hitro narašča, potem je to to, sicer pa je smiselno vedeti, da ni še kaj drugega. Skratka – problem zdravil je problem njegovega zdravnika.

Vi pa bodite z njim, kot se lahko, spremljajte ga po človeški plati in to je v tej situaciji največ, kar lahko napravite.

Res od srca se vam zahvaljujem za odgovor. Mi smo bili in smo še veseli za vsak dan, ki ga preživi z nami, glede na prognozo, ki je bila postavljena. Do letošnjega leta se je tudi dokaj dobro držal, še kaj ponaredil in hodil. Dokler bo le mogoče, bo doma. K sreči imamo sosedo upokojeno medicinsko sestro, ki bo pomagala tudi, če bo obležal.

Glede vaših vprašanj – bil je operiran na modih, kirurška kastracija, nikoli pa ni menjal zdravil – vedno samo androcur 3x na dan. Hemoglobin je bil na tem junijskem pregledu na spodnji meji, sicer so bile pa tudi vse ostale vrednosti izven normale (kar se tiče krvi in urina) in slabše kot leto nazaj. Srce je imel vedno dobro, pritisk v redu, ima pa očitno slabo prekrvavitev, predvsem nog, ker ga večinoma zebe in so noge hladne.

Bom predlagala osebni zdravnici še to menjavo zdravil. In tudi ostale vaše nasvete.

Še enkrat, najlepša hvala in veliko uspehov pri delu.