Antifosfolipidni sindrom
Pozdravljeni
Sem mamica dve leti in pol stri deklici. Imam pa za seboj tudi tri spontane splave in diagnozo verjeten antifosfolipidni sindrom. Zanimajo me vaše izkušnje z novorojenčki in otročki mamic, z podobno diagnozo, oz. tistih, ki so bile v nosečnosti na antikoagulantni terapiji. Meni so v primeru nosečnosti svetovali Fragmin 5000 enot. Kaj to pomeni za otročka, je morda verjetnost za krvavitve pri plodu večja.
Za odgovor se vam že v naprej iskreno zahvaljujem.
Spoštovana,
Fragmin je zelo varno zdravilo, saj slabo prehaja posteljico in zato nima pomembnejših učinkov na plod. Zato pri novorojenčkih mam z antifosfolipidnim sindromom, ki so jemale ta zdravila, ni nobenih znakov za nagnjenost h krvavitvam.
Pač pa lahko prehajajo antifosfolipidna protitelesa – torej so lahko nagnjeni k trombozam, zato te novorojenčke spremljamo še nekaj mesecev po rojstvu (pravzaprav ne “mi v Porodnišnici”, ampak imunologi na Pediatrični kliniki, predvsem doc. dr. Tadej Avčin).
Moje izkušnje z novorojenčki mam z antifosfolipidnim sindromom so dobre, če le ni poslabšana materina bolezen (ki se kaže z odpovedovanjem posteljice – oligohidramnijem, hudim zastojem rasti ploda) privedla do zelo zgodnje prekinitve nosečnosti in prezgodnjega rojstva – predvsem pred 28. tednom.
Srečno,
Spostovana dr. Kornhauser,
slucajno sem zasla na ta forum, ker sem iskala neke informacije o APS. Pa sem se malce prestrasila, ko sem prebrala vas gornji odgovor… Namrec, jaz sem bila diagnosticirana z APS (po dveh spontanih splavih, ki so jih zdravniki tukaj – zivim namrec v tujini – pripisali APS). V tretji nosecnosti sem vsak dan jemala Aspirin 100 ter Heparinske injekcije, prav tako se 6 tednov po porodu. Nosecnost je potekala brez problemov, sicer se je sinek rodil 3 tedne prezgodaj, saj mi je odtekla voda. Bil pa je 3280 ter 48cm in vse je bilo BP. Sedaj ima 9 mesecev in lepo napreduje… V glavnem, vse je ok. Zdravniki pa so mi ze pred nosecnostjo in tudi po njegovem rojstvu povedali, da moj APS na dojencka nima vpliva in da zato ne potrebuje nobenih dodatnih preiskav ali zdravil ali kontrol. Naj omenim, da tudi jaz ne jemljem nobenih zdravil (razen Aspirina 100, vendar sem trenutno tudi brez tega, saj se dojim), saj se mi APS do sedaj se ni manifestiral na noben drug nacin kot s spontanimi splavi.
No, vi pa ste zgoraj napisali, da se taksne novorojencke v Sloveniji spremlja se nekaj casa, saj so lahko nagnjeni k trombozam… Oh joj… in me je jasno takoj zaskrbelo, saj se nasega fantina prav nic posebej ne spremlja. Kaj menite, ali naj prosim za enako preiskavo krvi, da se ugotovi, ali ima prisotna antifosfolipidna protitelesa? Ali kaj tocno se v Sloveniji naredi v taksnih primerih? Kako dolgo pa se taksne dojencke spremlja bolj od blizu? Ali naj pac poskusam ne skrbeti?
Se opravicujem, ce je vprasanje “nejasno”. Bom pa zelo vesela vsakega pojasnila…
Lepo pozdravljeni in hvala vnaprej za pomoc.
Dunja
Spoštovana Dunja,
pred leti je skupina zdravnikov (porodničarji in reumatologi za mamo; pediatri neonatologi in imunologi za otroka) oblikovala smernice glede vodenja nosečnosti ženske z APS ter postopkov pri otroku. Podlaga za smernice so bile predvsem izkušnje iz tujine – po domače povedano: ker lastnih nismo imeli, smo jih prilagodili po vzorcih tujih držav, predvsem ZDA.
Antifosfolipidni sindrom (APS) je velika skupina različnih bolezni, ki lahko močno vplivajo na življenje ženske ali pa je njihov vpliv zanemarljiv in jih odkrijemo slučajno. Nekatere oblike (a še zdaleč ne vse) povzročajo slabo vgnezdenje zarodka, ponavljajoče se splave ali moteno rast ploda. Zelo redko je oblika APS takšna, da obilica protiteles iz materine krvi lahko škodi novorojenčku – s tem, da poveča nagnjenost k trombozam. In zaradi te majhne skupine (o kateri vemo iz slovstva, ne iz izkušenj) je bilo pred več kot 10 leti sprejeto stališče, naj bi te otroke spremljali – najprej v porodnišnici (s tem, da bi odvzeli vzorec krvi iz popkovnice in določili raven AP protiteles), zatem pa še v starosti 3 mesecev v imunološki ambulanti Pediatrične klinike, pri dr. T. Avčinu. Sprva smo bili precej zagnani – a ker prav pri nobenem od spremljanih otrok ni prišlo do nobenih težav (slednje je pričakovati v prvih 3 mesecih, kasneje se protitelesa razgradijo), smo postali “površni” – le še otroke mam s težkim APS (praviloma imajo ti otroci prenizko porodno težo za trajanje nosečnosti – so zahirančki, rojeni so tudi prezgodaj, pogosto z načrtovanim carskim rezom) nadzorujemo še tedne po rojstvu.
Kaj zapisano pomeni za vas? Da se lahko povsem pomirite – očitno oblika vašega APS v tej nosečnosti ni bila škodljiva za otroka, poleg tega je obdobje morebitne nagnjenosti k trombozam (ki nikoli ne potekajo “nemo”, vedno so jasni in precej alarmantni znaki) že davno mimo.
Pozdrav,
Neskoncno in neizmerno ste me pomirili – najlepsa hvala!!! Zlati ste!
Ce smem, bi vam pa v tej zvezi zastavila se eno povezano vprasanje – jaz namrec sina se vedno dojim in zaradi tega tudi ne jemljem Aspirina 100, ki mi sicer je predpisan kot edino zdravilo za APS. Sicer je bil moj zdravnik za APS mnenja, da skoraj ne pozna primera v svoji praksi, da bi Aspirin 100 kakorkoli preko dojenja vplival na dete, ampak da ga naj za vsak slucaj raje vseeno ne jemljem. Ja, to je bilo takrat, ko sem mislila, da bom dojenje lahko opustila po 6, 7, 8 mesecih (sem first-time mama, ko se mi niti sanjalo ni, kaj dojencki v praksi zares pomenijo, zelijo, potrebujejo ;-))) Torej, mi se se naprej navduseno dojimo in jaz sem se vedno brez dnevnega Aspirina. Redni pregled za APS (vsakih 6 mesecev) imam prihodnji mesec in bom zdravnika spet vprasala, kaj meni o jemanju Aspirina ob hkratnem dojenju. Sinko tudi pridno je gosto hrano, priblizno 3 -4 obroke na dan in sicer poskusam maksimalno slediti slovenskim smernicam (MZ in tudi kar sem prebrala pri dr. Tanc) na tem podrocju. Dojiva pa se – kaj pa vem – obicajno 4x, 5x, cez vikend, ko smo skupaj, pa tudi pogosteje. To mi ne predstavlja nobenega problema. No, sem pa ravno sinoci razmisljala, ali ne bi bilo mogoce modro pocasi zaceti jemati Aspirin 100. Cesar pa seveda NE BOM storila, ce to lahko kakorkoli skoduje detetu. Kaj menite? Pomislila sem edinole, da zdaj, ob vsej ostali hrani, mojega mleka vseeno ne zauzije toliko… Ali pa kolicina mleka ni pomembna pri tem? Da se skoda od Aspirina preko dojenja lahko stori ne glede na to?
Oh, spet dolga razlaga z moje strani… upam, da vas ne utrujam prevec, saj vem, da imate mnoge bolj nujne primere. Hvala vseeno!!!
In prav lep pozdrav,
Dunja
Spoštovana,
tudi jaz se strinjam z vašim zdravnikom, da je odmerek Aspirina (100 mg dnevno) zelo majhen, poleg tega ga le malo preide v mleko. Pa še gosto hrano uvajate, kar pomeni, da vaše mleko ni vsa hrana, ki jo dobi vaš dojenček.
Žal še vedno velja opozorilo, da naj majhni otroci ne bi dobivali Aspirina, saj je “možna” povezava med acetilsalicilno kislino dano ob virozah in odpovedjo jeter (tim. Reyev sindrom). Narekovaje pišem zato, ker znanstvenega dokaza za to trditev ni – kljub ukinitvi Aspirina se odpovedi jeter še vedno dogajajo. Ta sindrom so opisali tudi v Avstraliji, kjer Aspirina nikoli niso dajali…
Moje (osebno) mnenje je torej, da vam priporočeni odmerek ne bi v ničemer povečal tveganja za karkoli pri dojenčku, za vas pa je koristen.
Priporočil, ki so priložena zdravilom, pa v času dojenja itak ne moremo upoštevati, saj – zaradi omejitev testiranja zdravil v tem obdobju – je pri VSEH vpisano opozorilo, da jemanje v času nosečnosti in dojenja odsvetujejo…
Hmmm, “nujni primeri” pridejo šele naslednji teden. Uživam še zadnje ure dopusta.
Pozdrav,
Spoštovani!
Sama sem se zaradi sttahu pred antifosfolipidnim sindromom sama testirala.Prvič se je ugotovilo, da imam povišan titer IGg acl, in sicer 24, meja je 12. Čez tri mesece, ko sem bila že noseča pa je bil titer 13. Torej nižji. Revmatologa imam komaj 10.novembra. Noseča sem trenutno 19.polnih tednov. Zelo me skrbi, da bi prišlo do odmrtja ploda. Prebrala sem, da lahko podobno kot Aspirin vpliva tudi ućživanje Omega3 MK, jaz jemljem 2 kapsuli dnevno, in sicer dve kapsuli vseujeta 580 epa in 380dha. Torej je to skupno nekje 960 mk … nekje 1000 pa bi naj ućival za podoben učinek kot ga ima Aspirin, drži? Glede na to, da nimam predpisane nobene terapije, ker pač nisem imela nobenega zapleta s strdki, se bi rada vsaj z omega3 obvarovala, vsaj malo. Kako je vaše mnenje o tem? Sicer pa me zelo skrbi jemanje Aspirina ali Fragmina, ker ne vem ali sem podvržena krvavitvam ali ne 🙁
Spoštovana,
prav nič mi ni jasno, na osnovi česa ste se odločili, da se “sami” testirate na antifosfolipidni sindrom. Ste imeli kakšne težave izven nosečnosti, sorodnico s to diagnozo, imate kakšno avtoimuno bolezen????
Laboratorijske preiskave brez “osnove” – torej kliničnih znakov – ne povejo ničesar, tudi zato, ker so pri kar visokem odstotku povsem zdravih ljudi vrednosti zvečane in ker je velikost laboratorijske napake takšna, da je lahko majhno zvečanje ali razlika med dvema preiskavama v rangu 20% povsem običajna.
Acetilsalicilna kislina (Aspirin) sodi med varnejša zdravila, ki pa lahko kljub temu pri nekaterih nosečnicah povzroča neugodne učinke – tudi nagnjenost h krvavitvam, gastritis ipd. Zato odsvetujemo, da ga nosečnice jemljejo tako kot vitaminčke ali omega3 MK, ki sodijo med prehranska dopolnila, ki ne škodujejo (a je tudi njihova koristnost težko dokazljiva).
Bistven za vaš duševni in telesni “mir” bo pregled pri ginekologu, ki se spozna na AFS in bo ob UZ pregledu ocenil, kako vaš plod raste in se razvija (odmiranje plodov v maternici zaradi pravega AFS ne gre čez noč, vedno gre za tedne in tedne motene rasti in jasnih znakov za njegovo ogroženost!). Seveda bo koristen tudi revmatolog, a bolj na dolgi rok, da oceni, ali je sploh kakšna možnost, da imate AFS – glede na moje znanje, so titri, ki so bili ugotovljeni pri vas, vsaj za nekaj desetkratnikov prenizki.
Pozdrav,
Najlepša hvala za vaš odgovor. Vem, da se zdi to zelo zelo čudno in nesmiselno, da se gre nekdo kar tako testirati. Zato vam bom napisala malo daljši odgovor, upam, da ne zamerite in da mi boste še lahko odgovorili.
Torej, imam migrene z avro, ampak zelo redko, nekje 2x letno, začele so se pri 20letih, ko sem nekaj mesecev jemala kontracepcijske tablete in nato prenehala zaradi migren. So se malo zmanjšale na račun KT, menim sama in tudi ginekolog. Nato sem imela “mir”, nisem se preveč obremenjevala, dokler seveda nisem pred nekaj leti preveč brskala po internetu o raznih boleznih. Zavedam se, da je za to krivo moje nasplošno slabše psihično počutje in pač težave drugje. Prebrala sem nekaj stvari glede migrenske avre in ugotovila, da si bolj podvržen kapi možganski. Seveda sem se vstrašila in začela iskati vzroke migrene. Nekje prebrala, da je lahko vzrok PFO. Letos aprila sem se odločila, da grem na en pregled, kjer ugotavljajo PFO. BEDARIJA, vem. No, na tem pregledu ti vbrizgajo v žilo 9ml fiziološke raztopine in 1ml zraka, premešano. Po tem pregledu sem se počutila izredno čudno, slabo … ugotovili so, da verjetno imam odprto ovalno okno, bila sem tudi pr prof. Koželjevi že, ker sem bila kot nosečnica (od junija sem noseča) obravnavana prej. Tam je ugotovila, da ne kažem nobenih znakov srčne napake, da če že imam odprtino, da gre za pfo in da ker nisem imela nobenih zadev, kakih embolizmov, da pač se to pusti pri miru. Nimam niti s srcem nekih težav, kondicijsko dobro sposobna, mogoče tu in tam kaka ekstrasistola. No, isti dan ko pa sem bila na preiskavi tcd po Valsalvi pa sem se še dala testirati v Adrialab za ta ACL (g m a) IN aNTIBETA2gpi. Torej takrat sem imela titer 24, normalno je do 12, naslednjič ko sem se testirala v juliju pa 13. Skratka menim, da je to nizko pozitivno povišanje. Dala sem se testirati zato, ker sem pač bila obsedena z mislijo glede kapi, strdkov itd. No, bil je pa problem v tem, da sem se po tej preiskavi tcd po valsalvi počutila res čudno, v roku 14 dni po preiskavi sem imela vsake par dni nek nov simptom, bili so simptomi pulmološki in nevrološki. Nekajkrat v roku dveh tednov sem bila vrtoglava, bolela me je glava, za nekaj minut meglen vid (s tem da ni bilo niti približno kot pri migreni, ki jo dobro poznam). V prsih sem imela občasno občutek težkega dihanja, bolelo me je tudi pri globokem vdihu, kašljala sem, puls sem imela tudi precej visok, pritisk normalen, saturacijo normalno, tudi kri iz arterije so mi vzeli. RTG, spirometrija, ekg, crp, sr, ostala kks in troponin normalno. Niso mi pa naredili cta pljuč. Mene je pa bolelo ob premikanju v rebrih malo. Bila sem prepričana, da imam pljučno embolijo, dala sem spet samoplačniško kri za D dimer. Bil je res visok, kar 5000. Takrat sem bila prepričana. Zdravniki na urgenci so mi nareidli klasične preiskave, skoraj vsake tri dni sem bila tam, klljub visokem d dimeru niso naredili cta. To so naredili komaj nekje 10 dni po tem, ko sem prišla na urgenco prvič in takrat je dimer padel že na 2000. Rekli so, da je verjetnost za PE majhna glede na dinamiko d dimera. Cta so naredili, bilo vse bp. To je bilo že na začetku junija. Torej so se težave vlekle od konca aprila do začetka junija. Res sem preživljala težko obdobje. Ker pa sem imela tudi nevrološke znake, ne le vid, vrtoglavica, ampak tudi z živci, sem opravila v začetku junija še MR vratu in glave, ki je bil tudi bp. Namreč nekje 3 tedne od TCD preiskave, torej ko sem že imela te znake PE, se mi je pa začelo dogajati, da sem čutila čudno vibriranje v prstih nog, ki se je čez nekaj dni premaknilo navzgor, po celih nogah. Bilo je zelo intenzivno, kot notranje tresenje. Predvsem pa je bilo prisotno ob dotikanju neke podlage, npr. ko sem ležala v postelji in se premaknila oz podrgnila ob podlago. To sem imela tudi v rokah, zgornjem delu hrbta, v zatilju glave. Ravno v času, ko sem opravljala MR preiskavo pa je bilo veliko bolje, stvar se je začela popravljati in se je popravila za 80%.Še sedaj občutim vibriranje, le občasno, takrat je bilo konstantno. Sedaj se pojavi za mogoče 2 dni, nato preneha in cel teden nič, nato spet malo in tako naprej. Bila sem prepričana, da sem utrpela zaradi tega kar so mi vbrizgali v žilo neko poškodbo in zato vsi ti simptomi. Potem sem brala o katastrofallnem APS, kjer se pojavijo v kratkem času embolizmi na večih mestih in sem bila (oz. sem še) prepričana v to, sploh glede na povišan titer. 10. novembra imam pregled pri revmatologu. Upam seveda, da mi ne bo potrebno jemati Aspirina in da bo moja nosečnost potekala kot mora, da bo vse vredu!! Kaj vi menite na napisano? Če bi šlo za katastrofalen ASP,verjetno ne bi preživela brez medicinske intervencije, je tako?
Jemljem pa OMEGA3, torej kot sem že omenila 960MK, torej po dve kapsuli. Sem se pogovarjala tudi s farmcevtko in ginekologom, sta oba mnenja, da preveč vitamina A, ki bi lahko škodil otroku, ne zaužijem. Naj pa bi omega3 okrog 1000mg MK, vplivala na viskoznost krvi, je tako? Menite, da če že imam asp, da lahko se kaj vpliva s tem, da je kri malo bolj redka kot pa če ne bi jedla omega3?
Res ste se razpisali, tako da upam, da v odgovoru ne bom česa izpustila…
Migrena sodi med funkcionalne bolezni možganskega žilja, ki ima zelo šibko povezavo z možgansko kapjo – bolj drži obratno: možganska kap posnema migreno, a gre za enkratni dogodek in ne za ponavljajoče napade, z vmesnimi obdobji povsem normalnega počutja in delovanja.
Prav enako velja za njeno povezavo z antifosfolipidnim sindromom, zato se za tako majhno možnost povezave jaz ne bi preveč obremenjevala z razmišljanjem in strahovi.
Odprto ovalno okence (=PFO, perzistentni foramen ovale)? Sploh ni redko – in tudi tu gre bolj za funkcionalno motnjo, ki je pomembna le takrat, ko lahko pride do pretoka krvi med obema preddvoroma zaradi razlike v tlakih, kar je pri “normalnem” človeku lahko ob napenjanju in seveda ob koncu nosečnosti. In v tem primeru drobni krvni strdki, ki jih je tudi pri normalnem človeku ogromno in se razgrajujejo v pljučih, namesto v pljuča zavijejo v sistemski del krvnega obtoka in v možgane.
Laboratorijski titri so zelo raztegljiva “stvar” – odvisni so tako od metode (v različnih laboratorijih uporabljajo različne – in če se že testirate zaradi bolj eksotičnih faktorjev, kamor sodijo tudi antifosfolipidna protitelesa, je najbolje izbrati laboratorij najvišje ravni, ki uporablja kvantitativne metode – in ne kvalitatitvne, kjer so vrednosti pogosto v “titrih” in razlika za tretjino ne pove veliko) kot od dnevnega in tedenskega nihanja. Poleg tega pri pravem AFS velja, da so vrednosti povečane za 50-1000x in ne za 10%.
Kontrolirati D-dimer v nosečnosti, je “neumnost”, saj je vrednost fiziološko, zaradi nosečnosti, zvečana – torej ste si čisto napačno razlagali izvid, po principu “sam svoj internetni zdravnik”.
CTA pljuč je zelo agresivna preiskava, povezana z visokim obsevanjem, ki ga ne bi priporočila nobeni mladi ženski s tako “ohlapnimi” težavami, od katerih je lahko velik del pogojenih s prekomernim strahom pred določeno boleznijo in prenašanjem občutkov nase.
Skratka, opravili ste malo morje preiskav, ki niso pokazale nobene bolezni – zato bi bil čas, da gledate malo pozitivneje in raje kot svojemu telesu prisluhnete novemu življenju v sebi. Vibracije v nogah sodijo v kontekst težavic večine nosečnic…
Pač pa bi vam svetovala pogovor s psihologinjo, ki obvlada tehnike avtogenega treninga – toraj pridobivanja zaupanja vase, v svoje zdravje in v optimističen pogled na življenje. Tak pogovor bo povsem neškodljiv za vaše telo in daleč najbolj učinkovit! Če ste iz Ljubljane, je pravi naslov doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja s sodelavkama, dela v ljubljanski porodnišnici.
Upam, da nisem dodala še kakšne nove kaplje dvoma v vaše zdravje, želim vam vse lepo,
Najlepše se vam zahvaljujem za obširen odgovor. Težava je v tem, da sem opravila cta po 3 tednih od simptomov pljučne embolije, takrat, ko je možno, da se več nič ne bi videlo, ali se bi vseeno videlo, če bi prebolel pe?
V bistvu takrat še nisem bila noseča, ko sem imela d dimer tako povišan. Skrbi me, da so zdravniki spregledali, da sem res imela neko embolijo in da se bo spet ponovilo, ker sem brez terapije. Če pa bi imela antikoagulacijsko terapijo pa bi me spet skrbela izkrvavitev itd … skratka, kriza je vse skupaj. To, da bi potrebovala psihologa, to vem … bilo bi res dobrodošlo.
Vi mogoče veste, če lahko 2 meseca po preboleloi trebušni virozi, dobiš Guillin -Barre sindrom oziroma kaj z živci ali to ni možno po tolikšnem času?
Drevenenje je bilo konstantno, zdaj je mnogo bolje v nosečnosti. Ker že pred nosečnostjo se je to vse začelo.
Saj pravim, sprva znaki pljučne embolije, nato znaki nevrološke okvare (po moje živci – vrtoglavica, čuden vid, mravljinci, vibracije po telesu, ki niso izginile, v neki meri so prisotne še danes). Ampak mr glave in vratu ni pokazal ničesar, če bi imela kako embolijo, bi to bilo vidno, to vem.
Če poznate odgovore na ta vprašanja, ki sem vam jih zastavila tukaj, bi vam bila zelo hvaležna. Nato pa vas več ne bom obremenjevala.
LP
Spoštovana,
prava pljučna embolija NIKOLI ne poteka tako milo, da ne bi bila potrebno vsaj krajše zdravljenje v bolnišnici, poleg tega so njene posledice lahko dolgotrajne – in praviloma ugotovljive še dneve in tedne po njej. Bolečina, tesnoba v prsnem košu pa itak nista tista znaka, na katera se opiramo v diagnostiki. In laboratorijski izvidi vedno kažejo odstopanja, ki so pomembna – ne tako kot v vašem primeru, ko je bil D-dimer tako malenkostno zvečan, da bi lahko govorili tudi o dnevnem nihanju ali laboratorijski variabilnosti rezultatov.
Antikoagulacijska terapija je zelo zahtevna terapija, zahteva stalno spremljanje testov strjevanja krvi – in zato je zdravniki nikakor ne predpisujejo z levo roko. Zato jo kar odmislite (z izjemo aspirina, ki ni prava antikoagulantna terapija, ampak samo preprečuje prekomerno lepljenje trombocitov – krvnih ploščic med seboj).
Kaj pa ste mislili s sindromom Guillain Barre po virozi, mi je še manj jasno. Ste morda spet listali po internetu in v svojih težavicah prepoznavali super eksotične in redke zaplete bolezni? Če je to slednje, kar nehajte – takšno postavljanje diagnoz je povezano sicer z veliko stisko pri vas, a še bolj pri zdravnikih, ki v dvomu (in strahu pred tveganjem 1 na milijon) in v obdobju tožb raje izpostavijo “zdrave” ljudi zelo agresivnim in tudi dragim preiskavam. Da je vsaj nekaj časa z njihove strani “mir”. Pa čeprav potem diagnoze niso potrjene.
Vse težave, znaki, simptomi, ki jih navajate, so tipični za tim. psihosomatske težave, ki so zelo neprijetne, zelo trdovratne in jih večinoma z zdravili, ki so usmerjena na simptome (torej kar čutite le vi in se s pregledom ne da ugotoviti), ne uspemo pozdraviti.
Pač pa je zelo uspešna psihološka terapija, s katero si povečate pozitiven odnos do svojega telesa….
Verjetno to niso ravno odgovori, ki vas bodo pomirili, pa sem vseeno poskusila 🙂
Pozdrav,
Kakšna zdravila, v kakšni kominaciji in v kakšnem odmerku naj jih jemljete, lahko odloči le tisti zdravnik, ki vas zdravi – ki pozna razloge za takšno terapijo, ki pozna vaš dosedanji odgovor na prejeta zdravila in načrtuje, kako dolgo jih boste še jemali.
Vsak organizem na zdravila odreagira nekoliko drugače, kar še zlasti velja za zdravila, ki uravnavajo strjevanje krvi (antikoagulanti). Prav zato je potrebno pogosto preverjanje kazalcev strjevanja krvi, saj je med premalo in preveč zelo majhen razpon. In lahko marsikaj spremeni delovanje zdravila celo pri istem človeku (npr. določena hrana, prebolevanje okužb, premajhen – prevelik vnos tekočin ipd.).
Pozdrav in vse dobro v 2016,
Teh testov ne poznam, zato o njih ne morem imeti mnenja.
Če pa gre za to, kar si mislim, pa najbolj koristijo tistim, ki jih tržijo in prodajajo. Morda bi kaj koristili tudi vašemu počutju, če v njihov učinek verjamete…
Pozdrav,
Na žalost ni čisto res, da porod s carskim rezom prepreči kolonizacijo ploda s streptokokom skupine B (SGB, S. agalactiae), saj lahko ta bakterija prehaja plodove ovoje tudi preden pride do razpoka in odtekanja plodovnice. Je pa zanesljivo, da je kolonizacija z bakterijami količinsko zanesljivo manjša kot pri običajnem, vaginalnem porodu.
Streptokok skupine B je bakterija, ki ne poseljuje le rodila, ampak tudi črevo nosečnice / porodnice – in je možna kolonizacija (poselitev) novorojenčka tudi po rojstvu, predvsem preko “onesnaženih” rok; prenos preko mleka – dojenja je zelo redek in praviloma povezan s higienskimi napakami pri brizganju mleka / dojenju.
Vendar je pri načinu prenosa na otroka po rojstvu bistveno manj “vstopnih” vrat, saj je plod izpostavljen med rojevanjem bakterijam preko kože, oči, dihal, ust in prebavil, popkovnice, že rojeni otrok pa predvsem preko kože in dihal. Zato je tudi obolevanje zaradi okužbe po rojstvu bistveno redkejše kot zgodnja bolezen zaradi okužbe pred ali med porodom.
Še enkrat pa moram poudariti: pri SGB pozitivnih nosečnicah lahko z dajanjem penicilina v visokih odmerkih med porodom bistveno zmanjšamo tveganje za zgodnjo okužbo (sepso) novorojenčka, ne preprečimo pa je popolnoma, zato smo zdravniki pri otrocih SGB pozitivnih mater vedno zelo pozorni ob pregledu oziroma aktivno iščemo morebitne znake za okužbo. Dajanje antibiotikov v nosečnosti, pred aktivnim porodom nima nobenih učinkov na preprečevanje – še več, lahko pripomore k razvoju odpornosti na antibiotike pri bakterijah.
S takšno antibiotično zaščito tudi ne preprečimo kasne oblike težke okužbe s SGB, ki se praviloma pojavi po 2. tednu starosti in lahko poteka tudi z vnetjem možganskih open – meningitisom.
Lep pozdrav,
Hvala za izcrpen odgovor. Torej v primeru cr, dobim vseeno antibiotik? Ce si dosledno umivam roke oziroma dosledno skrbim za higieno, se dojencek verjetno ne bo okuzil, ne? Zakaj pa pride do kasne okuzbe, ki jo omenjate 2tedna po rojstvu? V vsakem primeru se dojencka posebej spremlja v porodnisnici, ce se ve za materino okužbo?