nedeljsko kosilo
Pozdravljene!
Torej, zanima me, ali velikokrat pripravljate “tradicionalno” nedeljsko kosilo?
Saj veste, juha, krompir, meso, solata.
Jaz priznam, da nimamo vedno “nedeljskih” kosil, vbistvu ga šele bolj uvajam sedaj, ko imamo otročka. Ko le bolj gledam na to, da poje malo juhice, pa krompirčka,… Je pa tako posebna nedelja, po celem bloku tako omamno diši… vse kar spada k današnjemu kosilu.
Krompirček se že kuha…. 😉
Lp, Tea
Tudi mi bomo danes izjemoma imeli tradicionalno nedeljsko kosilo, goveja župca, tenstan krompir, goveje meso, malce svinjine in solata.
Tudi mi imamo še majhno hčerkico in zaradi tega takšnih obilnih kosil ponavadi ne pripravljamo. Pa še mož dela praktično vse nedelje, zaradi tega je takšnih nedeljskih kosil tako malo.
Klasičnega nedeljskega kosila še v življenju nisem skuhala:-)) Pri nas nič ne damo na to. Če se nam lušta jesti recimo repo ali pa ribe ali pa šmorn ali pa že kar kaj, je čisto vseeno, če je ravno nedelja. Sicer pa vedno pazim, da je vsaj “kaj pametnega” na jedilniku; še posebej, odkar malček z nama je.
Lp,
Katarina
Jaz pa še nisem spustila niti ene nedelje, da ne bi imela tradicionalno kosilo. Vsako nedeljo obvezno skuham govejo juho, krompir tenstan ali pon fri, kuhana govedina, svinjska pečenka odvisno kakor kdaj naredim, ali jo pečem v pekaču ali v omaki itd, nato še solato mešano. Vsako nedeljo pri nas je tako. Ko sem se poročila sem od prvega dne, delala kosilom ob nedelji in tako je ostalo. Sedaj pa še posebej, ko imamo pri hiši malčka tako, da dobi toplo v želodček, saj čez teden tudi kuham, ampak nedeljsko kosilo se mi zdi super. Ne vem no, kakor za koga.
Pri nas so nedeljska kosila zakon in so definitivna malo boljša in drugačna od hrane med tednom. Lahko so seveda tudi ribe, ni nujno da so vedno samo zrezki in pečenke, je pa vedno nekaj takega, kar ne jemo čisto vsak dan. In obvezno vsaj v tri “rihte”, se pravi juha + glavna jed +solata +desert. Od nekdaj, z malčkom pa še skrbneje izberemo jedilnik.
Tudi pri nas se kar držimo tradicije – no vsaj goveja juha je vsako nedeljo. Nam pač tako odgovarja. Zraven pa še kakšni zrezki ali pečenka ali piščančji fileji in krompir ali cmoki,… ter seveda ena ogrooomna skleda solate, pa tudi kakšna sladica. Nedeljsko kosilo je nekaj posebnega, saj sicer čez teden ne jemo veliko mesa.
LP
K.
Ja, punce vsaka čast, da se vam da! Meni je žal še tistega dne ko sem prosta, da bi celo dopoldne stala za šparhetom in se zraven pajsala, če lahko prosto dopoldne izkoristimo za sprehod v naravo,… Če je sila, pač gremo ven jest, tud Spar velja, ali morda pri Babici.Res pa je ko imašp enkrat otročka bolj misliš kaj boš zdravega dal na štedilnik. Meni se je že velikrat zgodil da sem full neki skuhala pa je pojdla par žlic pa gotovo. Si pač poenostavim life, brez večje škode.
Nedeljsko kosilo. Obvezno.
Vsako, res vsako nedeljo juhica, mesek, solatka, priloga, sladica, …
Zame ni nedelje, če ni juhe. Pa čeprav je gobova iz vrečke, ali pa samo prežganka. Samo, da je. Nedeljo si vzamem res samo za kuho. (Če slučajno ne gremo jest ven). Imam hčerko, ki je pravkar dopolnila 13 let. Suhica. Trudim se, da bi jedla zdravo hrano. Čeprav vem, da ocvrt zrezek ali pa ponfri ni zdrav. Toda ne črtam ga z jedilnika. Zato se pa bolj potrudim pri solati. Ta je vedno pripravljena v treh različnih oblikah. Radi imamo svežo zeleno. Ampak v trgovini je tako brez okusa. Še sreča, da imam vrt.
Lep dan vsem.
Seveda ga naredimo. Pa tudi druge domače jedi, samo da pri nas nedeljsko kosilo ni vedno ob nedeljah, ampak včasih srredi tedna. Ni pa juha, krompir, meso, solata železni nedeljski repertoar. Imamo tudi špagete, štrukle in solato, zelenjavne mineštre,špinačo……ob nedeljah. Pa tudi sredi tedna juho in renstan krompir z govedino.
Menim da kosilo seveda ni edina zadeva, po kateri lahko odrasli ali otroci prepoznamo, da je nedelja. Predvsem gre, po mojih izkušnjah za to, da je nedelja dejansko edini dan, ko družina lahko v celoti dobesedno “živi” skupaj: otroci ne gredo v šolo ali vrtec, nam se ne mudi v službo…
Ta dan je izjemna priložnost da se družimo in skupaj oblikujemo dan. Seveda lahko vsaka družina to stori na svoj način. Je pa pomembno in se vtisne v spomin, v kakšnem vzdušju smo ga preživeli. Vzdušje celotnega dneva pa zaznamujejo skupne dejavnosti. Npr. sodelovanje vseh članov pri pripravi kosila (otroci npr. lahko pomagajo trgati liste solate, pripraviti mizo in podobno glede na starost otroka).Vsebina kosila ni toliko pomembna. Lahko pa se odločimo, da vsako nedeljo kaj malega spečemo da prav ta dan celo stanovanje diši po peki.
Poznam družino, ki ima prav poseben način preživljanja nedelje. To je dan, ko se celotna družina privošči daljše spanje (predvsem starši). otroci se sicer zbudijo tako kot ponavadi, vendar se izjemoma ta dan lahko igrajo v svoji sobi, ali berejo in podobno (stari so med 5 in 11 let). Vsi opravijo jutarnje umivanje do cca 9.30 ure. Potem imajo pozno dopoldanski zajtrk, ki traja skoraj celo uro. Je se počasi, se veliko pogovarja o dogodkih v toku tedna, se posluša drug drugega. Pozabila sem omeniti, da je zajtrk vsebinsko zelo bogat in ga pripravljajo vsi skupa. Ravno tako vsi skupaj posprvaijo in pomijejo posodo. Potem ponavadi gredo skupaj na krajši izlet, ali se skupaj igrajo družabne igrice nekaj časa, otroci naredijo kakšno predstavitev za starše (koncert, ali skeč ali akj podobnega, občasno starši pripravijo kakšno presenečenje za otroke…). Večerja je vedno zelo enostavna (špageti s paradižnikovo omako in solata v različnih varijantah) in ne zahteva dolgo pripravo. večerjajo okrog 18.30 ure, nakar se otroci lahko igrajo še do 19.30 ure in sledi ritual odhajanja v posteljo. V nedeljo, starši vsem otrokom skupaj preberejo neko pravljico ali legendo in dan se prevesi v noč. Tako je nedelja zaznamovana s skupnimi dejavnostmi in ne s hrano in pripravo za uživanje. Nedelja zares ostaja dan za počivanje in umirjeno druženje.
ppP
V nedeljo si mi ponavadi vzamemo čas, da spečemo ribe, ker smo vsi doma. Zraven solata in seveda krompir z blitvo ali pa kar špinačo. Juha? Kakor se nam kdaj zljubi. Ponavadi goveja, če že glih ostane od sobote.
To nedeljo pa smo si delali raclette in zraven pekli puranje ražnjiče. Zanimivo za tamalega(5,5 let). Si je sam pekel na žaru na mizi. Pa seveda obvezna solata z domačega vrta ali pa kar rdeča pesa ali pa kaka druga vložena zadevca.
Pri meni so starsi veliko trudili okrog nedeljskega kosila. Vsako nedeljo sem morala gledati tisti zrezek, krompir in zeleno solato. Da o goveji juhi niti ne govorim. Dandanes zato gledam na nedeljsko kosilo kot nekaj posiljenega, prisiljenega. In prav zadovoljno si s fantom narediva kaksne ribe, sojo, seitan, veliko zelenjave, porovo kuho in kaksno res dobro solato. Misel na to, da bi morala peci pecenko mi je odurna. Najbrz dosti vpliva to, da sem ze od rojstva nagnjena k vegetarianski prehrani. In prav spomnim se kako me je mama silila s tisto govedino, ces da je zdrava.. In potem sem prezvekovala tisti suhi del in ga nikakor nisem mogla pogoltnit. Bah, pa taksno nedeljsko kosilo!!
Avtor: Paula
Datum: 12-01-04 09:07
Menim da kosilo seveda ni edina zadeva, po kateri lahko odrasli ali otroci prepoznamo, da je nedelja. Predvsem gre, po mojih izkušnjah za to, da je nedelja dejansko edini dan, ko družina lahko v celoti dobesedno “živi” skupaj: otroci ne gredo v šolo ali vrtec, nam se ne mudi v službo…
Ta dan je izjemna priložnost da se družimo in skupaj oblikujemo dan. Seveda lahko vsaka družina to stori na svoj način. Je pa pomembno in se vtisne v spomin, v kakšnem vzdušju smo ga preživeli. Vzdušje celotnega dneva pa zaznamujejo skupne dejavnosti. Npr. sodelovanje vseh članov pri pripravi kosila (otroci npr. lahko pomagajo trgati liste solate, pripraviti mizo in podobno glede na starost otroka).Vsebina kosila ni toliko pomembna. Lahko pa se odločimo, da vsako nedeljo kaj malega spečemo da prav ta dan celo stanovanje diši po peki.
Paula…se tudi jaz podpišem pod tole! Pri nas so nedeljska kosila prilagojena dogajanju….Nedelja ali sobota, vseeno kateri dan je, bistvo je, da smo cel dan skupaj ! Kaj bomo jedli? Odvisno kaj imamo v hladilčniku, vsekakor pa nekaj takega, kar nam ne bo vzelo preveč časa za pripravo.
Juho+govedina+tenstan krompri s solato+sladico ne jemo nikoli !
Juho v glavnem zvečer, kot samostojni obrok….za kosila pa brez juhce…
LP
Tradicionalnih kosil je pri nas bore malo.
Kuhane govedine ne mara nihče (so naju z možem v otroštvu očitno preveč mučili z nedeljskimi kosili, hehe), praženega krompirja ne maram jaz, torej nam ostane juha in sladica
Juho kuhamo redko in jo zamrznemo po porcijah (v glavnem zaradi hčere, ki jo obožuje), za pečenje sladic pa navadno zmanjka časa.
Nedelja je pri nas dan, ko se potepamo.
Pa četudi sta to le Tivoli in Rožnik, smučanje na Soriški planini, kolesarski potep na Barje, obisk solin ali prijetno druženje s prijatelji in peka pice v njihovi krušni peči.
Nekam škoda se mi zdi skupnega (in seveda mojega) časa, da bi ga zabijali za štedilnikom.
Nekateri pač ostajajo zvesti tradiciji. Tako me je znanka prav zabodeno gledala, ko je ugotovila, da smo si na Silvestra spekli pico s tremi različnimi nadevi in medtem, ko smo se igrali družabne igre pohrustali skledo pokovke.
Ona je bila v “akciji” že dva dni prej.
In se je peklo, pražilo, dušilo in cmarilo – da je reva obnemogla že pred polnočjo :)))
Kakor komu ustreza, kajne.
Ali
Res smo ljudje različni. Pravim kakor komu paše. Pridne mame se prilagodimo svoji družini. Saj same vemo, kaj je komi všeč. Pa če je to goveja juhica ali na hitro spečena pica. Meni je všeč, da smo v nedeljo skupaj in nedelja je edini dan, da se lahko posvetim družini in jo razvajam z različnimi kosili. Zelo rada kuham. Pa tudi probam različne recepte, ne samo iz domače kuhinje.
Dober tek, kjerkoli ste že.
Nika
Koliko od vas pa je pozabilo omeniti, da hodi z družino na nedeljska kosila k babicam oz. starim mamam, dedkom? Res je-živimo v času, ko se ob vikendih sodobna družina pridno sprehaja po svežem zraku, nakupuje v različnih nakupovalnih centrih in tam tudi je, ali pa zavije v najbližji Mc Donald’s ali pizzerijo s primernimi igrali za otroke. Res je tudi, da če doma sam ne kuhaš, potem hrana bolj tekne, ker je ne vohaš, ko se cmari na šporhetu. Bitka s časom, sodoben, poamerikaniziran stil življenja, pehanje posameznika za čimboljši zaslužek, posiljevanje v mladosti z “govejo župo, zrezki in tenstanim kr’mpirjem”, so pustili posledice na današnjih mladih starših.
Pri nas doma tudi kuhamo in skupaj ustvarjamo nedeljska kosila, tudi hodimo k starim mamam na kosilo, saj je tovrstno druženje zelo dobro tako za njih, kot za nas, zunaj jemo pa čedalje manj, saj ponavadi tako smrdimo po gostinski hrani, ko pridemo domov, pa po pravici povedano – se tudi oštarij in pizzerij zelo hitro naveličaš, saj je večinoma vse po enem in istem kopitu.
Dober tek – kjerkoli že jeste!
Viola