Please help me. !
Pozdravljeni!
Najprej se vam opravičujem če to ne spada pod to rubriko foruma, vendar že nekaj časa iščem nek anonimen forum, kjer bi lahko povedala svoja čustva in kaj čutim.Odšla sem tudi na To sem jaz, tam pa sem zasledila da ta forum ne deluje več. Zato sem se odločila pisati kar tukaj.
Najboljše da kar začnem z opisovanjem mojega problema.
Z mojim fantom sem skupaj dobre 4 mesece. In smo imeli ta teden neko žurko za študente in sem bila ravno toliko pijana, da sem mu povedala mojo največjo skrivnost…Da sem bila zlorabljena, to je vedel že prej, sam sem ga upozorila, da mi velikokrat ni do spolnih odnosov ravno zaradi tega, ker se kar naenkrat spomnim na to kar se je dogajalo. Med mojo pijanostjo pa sem mu povedala tudi kdo je to bil. Namreč to se mi je zgodilo v krogu družine. Prosila sem ga da ne bi povedal nikomur. Da ni bilo nič, da nisem bila posiljena, ampak se me je samo dotikal spodaj in po prsih.Tisti večer sva se tudi kar nekaj prepirala. Več povzdvigovanja glasu je bilo iz moje strani, saj ko govorim o tej temi, se razburim in ratal zelo živčna.
Drugi dan , ko sem se zbudila, mi je bilo slabo, bolela me je glava. Mislila sem da je posledica alkohola. Toda ob vsem tem, sem se bala soočanja z njim. Nisem ga hotela videti, izogibala sem se ga. Na faxu med poukom pa me je začelo stiskati pri prsih, postalo mi je zelo vroče, popolnoma sem se začela potiti, sošolki sem rekla, da mi je vroče in da me boli glava in da se mi vrti, ob enem pa sem začela težje dihati. Odšla sem iz razreda in odšla na wc. Tisti dan je to trajalo kar nekaj časa.
Ko sem se soočila z fantom sem ga lepo prosila, da ne bi nobenemu povedal. In mi je rekel da to sva že razčistila prejšni dan. In sem mu rekla da res nočem. In je rekel da bi povedal usaj eni strokovni osebi. Pričela sem povzdvigoati da kaj mu je, da ne bo nič drugače, da sem že bila pri psihologinji, in da sama nisem želela nič narediti. Da nočm. Nakar je ratala tišina in želela sem si da bi nekdo prekinil tišino vendar jaz je nisem uspela utišati, ker sem bila tako zelo živčna. Z njim sem odšla v sobo, in vse kar sem ga vprašala je bilo, če se bo drugače vedel do osebe, ki mi je to storila. Njegove besede so me na nek način prizadele ampak razumela sem ga, da ne bo mogel tega tako jemati. Zato use kar sem storila sem ga objela. V meni pa je bil strah.
Kasneje smo si skupaj vsi z doma ogledovali en film. Med filmom sem pričela razmišljati o tem, da nočem da kdo zve, in da ne želim… Iznenada se mi je vse to kar se je v šoli dogajalo začelo dogajati tudi tokrat. Postalo mi je vroče in slabo, bolelo me je v pljučih. V trenutku sem se usedla stran od mojega fanta, nisem se ozirala, ko me je pogledal, vse kar sem strorila sem se pričela tresti in se usedla stran in se usedla z pokrčenimi koleni tako da sem sama sebe stisnila in gledala nemo v televizijo. Hotela sem oditi iz sobe stran, vendar sem si mislila, da bi me čudno vsi gledali, kaj se dogaja z mano. Sčasoma se je prenehalo in sem zadihala. Ves čas pa sem si še zmeraj želela oditi nekam drugam, počutila sem se utesnjeno. Sčasoma je fant rekel, da gre spat, in sem odšla z njim iz sobe. Nekaj časa sva bila pri njem. Ko sva ležala sem mu potihem rekla, da nebi rada da kdo izve. Bilo me je resnično strah. Nato mi je pokimal. Da ne bo povedal nikomur. Oddahnila sem si in ga objela. In se mu zahvalila.
Odšla sem v svojo sobo in odšla na računalnik nakar me je cimra vprašala če je kaj narobe. Mirno sem ji odgovorila da je vse vredu. In vse tiste stvari so se mi ponovno ponovila. Cimri sem povedala za te slabosti in težko dihanje. Rekla je da to nekaj ni vredu. V radovednosti kaj se dogaja sem odšla na internet in vtipkala te stvari in zasledila da naj bi bla možnost za napade panike. Vendar se mi zdi tako nemogoče. Zakaj zdaj, prej se mi to ni nikoli dogajalo. Kaj lahko storim? Kaj naj bi to pomenilo.
Prosim za kakršen koli nasvet. !
Vnaprej se vam že zahvaljujem.
SmilingGirl, fant je zelo v redu, ker te razume in podpira.
Ima pa tudi prav in ga kar poslušaj, da pojdi do dežurnega psihiatra, s katerim boš vse to premlela in odvrgla breme iz sebe. Pojdita oba s fantom, da ti bo v oporo, ki jo boš rabila.
Zdaj to reši, da ne boš vse življenje imela napade, ki se lahko razvijejo še v kaj hujšega- Vanja Rejec je dober in dela s študenti.
Pozdravljeni, mamiii…
Kot sem že na kratko omenila, sem že hodila k psihologinji, vendar ko je omenila, da bi dala tožbo proti mojemu očetu sem odnehala hoditi k psihologinji. Saj sem se ustrašila. Ne želim da se družina razide zaradi tega. In bojim se soočanja s tem in raje pozabim na to.
Hvala za odgovor. !
Mislim, da je to primer za psihiatrično obravnavo, ker je ostal globoko v tebi in se ga moraš rešiti. Mislim, da če si polnoletna in nočeš dati prijave, je tudi drugi ne bodo dali.
Nujno pa rabiš zdravljenje. Preko terapij se boš tega notranjega bremena znebila. Doma si verjetno kršitelju oprostila. Moralo bi biti obratno. Najprej bi se morala ti dobro počutiti, potem bi se ti moral on opravičiti in ko bi se ti popolnoma brez duševnih bolečin počutila, bi bila stvar urejena.
Zdravnike tudi zavezuje molk, tako da mislim, da moraš kar na nujno psihiatrično pomoč enkrat s fantom po nasvet, kaj in kako. Boš videla, da bo vse v redu. Pred tabo je še vse življenje in urediti moraš trdne temelje za uspešno bivanje, da boš uspešna pri študiju, delu in osebnem življenju. To je tvoja pravica.
Drago dekle, ki naj bi se smejalo.
To, kar se ti trenutno dogaja, je po vsej verjetnosti posledica travme, ki si jo doživela. Človeško telo in psiha deluje tako, da se na različne načine poskušamo zavarovati. Verjetno si (zavedno in nezavedno) svojo travmo potlačila, da si lažje živela, zlasti, če je oseba, ki te je zlorabila, tvoj oče. Na nek način si tako preživela, ne mislila na to, kar se ti je zgodilo. Vendar v nekem delu to vseeno ostaja v tebi. Ko je alkohol malo popustil tvoje bremze, si se zaupala fantu, ki mu očitno ni vseeno zate.
Hkrati si se s tem na nek način soočila s svojo travmo, ki je tako prišla malo bolj na plan. Ne vem, kakšna “diagnoza” je (panični napadi, anksioznost – na podlagi travme), dejstvo pa je, da ti tvoje telo nekaj sporoča. Morda je to: “Nisem ok, naredi nekaj s tem.” Kaj meniš?
Kaj boš pa s tem naredila, je pa samo od tebe odvisno. Vedno imaš možnost si poiskati pomoč, v tvojem primeru zaradi zlorabe bi bila verjetno najboljša opcija psihoterapija (niti ne nujno psihiatrična pomoč – če bi dejansko potrebovala medikamente, bi že psihoterapevtka to povedala). Moraš se zavedati, da običajno pri žrtvah spolnih zlorab ne gre za “bolezni”, ampak dejansko za travmo, ki jo je žrtev doživela. Pri tem pa težko pomagajo tablete. Pot, da premagaš svojo travmo, verjetno ni lahka, ampak se splača boriti zase. In pri tem nisi sama.
Pa še to: spolna zloraba, ki si jo doživela, je kaznivo dejanje.
Srečno!
Ko sem večkrat prebirala, sem se odločila da bom res obiskala zdravnika oz. psihiatra, saj tudi sama čutim da potrebujem pomoč, ker iz mene bruhajo vse te stvari in v meni se kopiči jeza. Nazadnje sem delček resnice o atiju povedala celo bratu. Potem pa sem se ugriznila v jezik in hitro menjala temo. Po tihem si želim da bi doma izvedeli kaj se dogaja in tako si želim potihem od doma. In sem srečna ko odidem od za cel teden v študentski dom.
Še vseeno pa se počutim krivo, da bi bila jaz tista, ki bi razdrla družino. Zdi pa se mi da se mi vse podira po tleh. Brat, ki je še edini ki se najbolj razumem z njem, se bo selil čez dva tedna in tega se bojim. Tudi mami mi je omenila, da ne zdrži več doma in da bo en dan spokala od doma… res zelo se bojim tega, da doma ostanem sama z očetom. Zato pa se tako rajše zadržujem v domu.Vikende kokr se le da delam po cele dneve, če pa sem doma sem pa za računalnikom ali pa spim.
Tudi doma so opazili da nisem več isto kot prej. In na faxu me stalno sprašujejo kaj je narobe. Taka kot sem, pa zmeraj rečem da sem vredu in da je use super, ker nikomur nočem kazati čustev. Kar pa me najbolj boli. Želim iz sebe spraviti čustva, želim se zjokati, zadreti pa se ne morem. Enostavno ne zmorem in vse kar storim kadar sem jezna ali žalostna grem piti in kadim .. Kar pa ni v moji navadi. Saj drugaće ne maram cigaret. Oz. doma noben ne kadi. Oči celo sovraži cigarete in ponavadi kadar se spomnim nanj in use spomine grem kadit in piti alkohol. Sčasoma se mi zdi da me to pomiri, kasneje pa mi je žal zato.
Velikokrat se mi zdi, da preveč težav prelagam na fanta. In se bojim da bi se me naveličal. Saj me je drugače spoznal zmeraj nasmejano, zmeraj pozitivno gledala ne glede na kaj. Sedaj pa mu zmeraj pravim kaj se dogaja. Zato se bojim da bi izgubila tudi njega.
Hvala za pomoč mamiii & ostalim ..!
Pozdravljena!
Zaenkrat odgovarjam na vašo prvo objavo, na vaše zadnje sporočilo pa mislim odgovoriti posebej…
V ta forum spadajo vse vrste stisk. Če nismo sami kompetentni za področje, na katerega se vprašanje oz. težava navezuje, vas pa vsaj seznanimo, na koga se lahko obrnete.
Kot ste že prebrali v enem od odgovorov, je preživetje spolne zlorabe travma in kot taka zlorabljeni osebi pusti posledice. Gre za posttravmatski stresni sindrom. Vi bi radi pozabili na to, kar se vam je zgodilo, a telo pomni. Našli ste tudi načine, kako preživeti, kljub „poškodbam“, ki so vam bile zadane. Zelo verjetno pa je, da težave ne bodo izzvenele, dokler travmatične izkušnje ne boste na nek način predelali in tako znova prišli do zadovoljivega duševnega in telesnega blagostanja. Zaradi tega bi bilo dobro, da bi našli nekoga, zaupno osebo, strokovnjakinjo, kateri bi se lahko zaupali, ji spregovorili o tem, kar se vam je zgodilo, o vašem notranjem dogajanju ter o vaših sedanjih težavah in slednje o načinih, kako si lahko pomagate, da znova dosežete notranjo gotovost, ob spoznanju, da ste s tem opravili, da je bil to le en stadij v vašim življenju, ki vam ne kroji več življenja, saj je umeščen tja kamor sodi, t.j. v vašo preteklost.
Še glede tega bi vas želela pomiriti, da če vam psihologinja omeni, če bi očeta prijavili, še ne pomeni, da ga tudi morate. Le povedati ji morate jasno, da tega niste pripravljeni storiti. Nihče ne more od vas zahtevati ali pričakovati, da boste to storili, saj je razumljivo, da to ni enostavno. Bi pa bilo seveda prav, da bi storilec odgovarjal, a to je kot rečeno vaša odločitev…
Napisala vam bom torej nekaj povezav do svetovalk ali terapevtk, potem pa presodite sami, katera ustanova bi bila za vas najbolj primerna:
http://www.drustvo-dnk.si/dejavnost-dozivljajo-nasilje.html
http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/o-nas
http://www.socutje.si/
http://franciskani.rkc.si/fdi/spolnihzlorab.htm, http://franciskani.rkc.si/fdi/terapija.htm
http://zavod-tamala.si/wp/svetovanje-ter-zakonska-in-druzinska-terapija/
http://www.mic.si/svetovalnica/spletno-svetovanje/psiholosko-svetovanje
Priporočam pa vam tudi knjigo: Pogum za okrevanje, ki vam je lahko v pomoč pri terapiji.
Tega, kako nizkotno je nekdo izmed vaših najbližjih izkoristil vašo bližino in zaupanje, ne boste mogli izbrisati. A želim vam, da bi vendarle lahko znova zaživeli svobodno, čeprav z grdim spominom.
Veliko lepega,
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Draga Smiling girl, to je le eno od obdobij v tvojem življenju in ti je padlo kot veliko breme.
Vidim, da se tudi mama ne počuti dobro doma in verjetno čuti, da nekaj ni v redu.
Temu zdaj daj epilog tako, da se ozdraviš travm, še 1x vse razložiš zdravniku in dobiš terapijo, po kateri boš ozdravljena mor. Nato boš srečno zaživela naprej, kot si zaslužiš.
Po zdravniku pa povej še mami, ki se bo verjetno vključila v pomoč tebi. Tudi ona očitno rabi pomoč in terapijo.
Na vseh inštitucijah pa zahtevajta, da se oče odseli in dobi prepoved približevanja. Mogoče tudi on nosi v sebi breme slabe vesti in bo zato takoj odšel, ter se opravičil. Seveda pa bivanje s takšnim človekom ni možno, zato bo z odhodom vsem naredil uslugo. On nujno potrebuje obravnavo, da se ne bi kdaj spozabil ob kakšni majhni punčki. Tega pa verjetno nočeš.
In ti NE boš ničesar kriva. To JE potrebno rešiti. Fanta imej ves čas ob sebi.
Še enkrat lepo pozdravljena SmilingGirl!
Tokrat odgovarjam na vaše sporočilo, ki ste ga napisali 6.6.
V zvezi s težavami, ki ste jih opisali, bi rekla, da samo obisk psihiatra ali psihoterapevta težav ne bo rešil, saj boste še vedno ostajali v okolju, kjer ste preživljali nasilje in mu boste lahko še izpostavljeni. Poiskati bi bilo potrebno neko rešitev, ki bi pomenila vaš odmik od povzročitelja nasilja. Takšno rešitev bi najlažje našli preko osebnega svetovalnega pogovora s strokovnjakinjo za pomoč žrtvam nasilja. V prejšnjem sporočilu sem vam že napisala povezavo do Ženske svetovalnice in do Društva za nenasilno komunikacijo. Lahko pa se obrnete tudi na Zavod Emma, kjer imajo veliko izkušenj s pomočjo mlajšim ženskam: http://www.zavod-emma.si/.
Svetovala bi vam, da si pomoč res poiščete čimprej, dokler vam tudi fant še stoji ob strani. Vaša obremenilna situacija se namreč prenaša tudi nanj in je res vprašanje, kako dolgo se bo pripravljen s tem ukvarjati. Drugo, kar me skrbi pa je vaše utapljanje stiske v alkoholu. Tovrsten način pitja alkohola je najboljša pot do tega, da postanete alkoholičarka. Če boste s tem nadaljevali, lahko tako zabredete, da se bo težko izvleči ven. Zato vam polagam na srce, da si čimprej poiščete pomoč in najdete druge strategije preživetja. Obisk v kateri od omenjenih ustanov vas popolnoma nič ne stane… Nič ni obvezujoče in vaš obisk je lahko tudi povsem anonimen. Lahko jih pokličete, jim pišete po mailu ali stopite do njih v času uradnih ur. Če ne študirate v Ljubljani, ampak kje drugje, mi povejte, da poiščemo primerno organizacijo v vašem okolju.
Lahko se sliši obrabljeno, ampak res, res škoda vas je, da bi si uničili življenje zaradi brezčutnega zlorabljevalca, saj vidim, da ste dovolj močni, da se lahko izkopljete iz tega. Zaprite vrata temnemu obdobju vašega življenja in odprite vrata lepim, svetlim, sončnim dnevom, ki so pred vami. Želim vam, da bi resnično lahko uživali v njih.
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Pozdravljeni!
Ker sem pregledala vse linke, ki ste mi jih poslali .. najbolj pa so me pritegnili vsi članki doc.dr.Tanje Repič Slavič, v katere sem se tudi poglobila. Odločila pa sem se, da bom obiskala podružnico primorsko, žensko svetovalnico. Najprej sem sicer razmišljala, da bi odšla tja kot prostovoljka, da bi tam pomagala, ker se ne želim izpostavljati. To sem tudi povedala fantu, pa mi je jasno povedal, da kako bom jaz pomagala nekomu, če sama nočem da mi pomagajo. Že prejšni teden sem jih želela obiskati, vendar z obiskom kar odlašam :/.
Zanima me tudi, če grem tja, in povem kaj vse se je dogajala. To da je anonimno že, vendar, bo edina možnost da očeta tožim… ? Kar si ne želim. Še vseeno ga imam rada, čeprav se ga zelo veliko izogibam. Karkoli mi reče, se začnem dreti nanj. Potem pa me velikokrat mami okrega, zakaj se tako pogovarjam z njim, da je moj oče. Vse kar storim je, da odidem v sobo, kjer sem najraje. Študiram pa v Kopru, kjer sem tudi zelo rada in se počutim najbolje.
Vnaprej se vam zahvaljujem.
Lp!
Pozdravljena!
Tega sem pa vesela, da ste se odločili poiskati pomoč. Naj vas spremlja fant, če vam je težko iti, saj potem vas lahko počaka tudi zunaj.
Skrbi vas, če boste morali očeta tožiti po obisku ŽS. Zakon o preprečevanju nasilja v družini glede dolžnosti prijave pravi tako:
“6. člen
(dolžnost prijave)
(1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
(2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, mora ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev nasilja.”
Mislim, da gre v primeru vašega očeta za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Zato se mi zdi najboljše, da se v ŽS (po e-mailu ali telefonu) predhodno prepričate, če lahko nudijo pomoč brez da bi vi ali oni v vašem imenu podali kazensko ovadbo proti očetu. Če želite, pa se lahko o tem pri njih pozanimam tudi jaz.
Če vas bo še karkoli zanimalo, se kar še oglasite!
Veliko poguma vam želim!
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Pozdravljeni.!
Najprej se vam zahvaljujem, ker mi zelo pomagate. Saj mi z vašimi sporočili vlivate pogum, da dam to iz sebe. Prosila pa bi vas, če bi se lahko vi pozanimali, če lahko pridem, brez ovadbe mojega očeta. Saj si želim da bi to potekalo vse anonimno, oz., da nebi vedeli za koga se gre, dokler nebi bila prepričana da ne bo šlo na ovadbo.
Vnaprej se Vam že zahvaljujem,
Lep pozdrav!
Pozdravljena!
Predlog, ki vam ga je dala moja predhodnica je zelo umesten. Kajti ravno sem prišla do informacije, kako je z dolžnostjo prijave. In res je vsaka organizacija, kot tudi vsak posameznik, ki izve za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, dolžan to dejanje prijaviti, če ve za ime in priimek žrtve ali storilca. Tako, da se lahko izgnete prijavi le tako, da na svetovanju ostanete anonimni.
To informacijo sem dobila od svetovalca iz Centra za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. V njihovi organizaciji je videl možnost, da se anonimno vključite v psihološko svetovanje, saj imajo eno psihologinjo ravno na Primorskem. To je ga. Ines Gergorič. Če se vam zdi to dobra možnost za vas, se za svetovanje dogovorite z njihovo vodjo, jutri dopoldne, na tel.št. 01/524-12-40. Primorske Ženske svetovalnice nisem dobila na telefon. Lahko pa tudi pri njih vprašate, kot vam je bilo zgoraj predlagano, če ste lahko anonimni.
Ali je to za vas primerna rešitev? Kakršenkoli že bo vaš odgovor, ne obupajte, bomo že našli eno varianto… Lahko bi tudi enostavno prosili za namestitev v katero od varnih hiš in materinskih domov, samo da se vam ne bo treba več vračati domov.
Želim vam, da bi čimprej obrnili nov list v svojem življenju.
Jana Metelko, dipl.soc.del.
Smiling girl, čestitam za odločitev, da si boš poiskala pomoč! To je res dobra investicija za svoje psihično in tudi fizično zdravje.
Tako je, na Primorskem je poleg Ženske svetovalnice tudi enota Društva za nenasilno komunikacijo kot tudi Krizni center za ženske in otroke, kamor se lahko umaknete na varno (v okviru CSD Piran). Vedno je pa možnost tudi umik v kakšno varno hišo po Sloveniji.
Srečno!
Wrath, najprej se ti zahvaljujem za spodbudne besede hkrati pa te prosim, če bi res lahko kako vzpostavila stik. Ker me zanima tudi dosti stvari, kako ti jemlješ to vse skupaj z svojo punco. Namreč zanima me tudi, kaj čuti moj fant glede tega, kako vpliva to nanj. Sam mi namreč ne želi govoriti o tem. Ne vem pa ali sem jaz kriva za to, saj sem mu jasno povedala, da nerada govorim o tem, ali pa noče govoriti o tem, ker me ne želi prizadeti.
Hvala za pomoč. Lp. !