Spoštovani!
Bom skušala biti kratka (?) in jasna.
Doma imamo 6 mesecev starega dojenčka. Za svojo starost je velik in močan (zgornje meje), zakar naša pediatrinja pravi, da ni nič takega, dokler teža in višina sovpadata. Sicer pa se je otrok že rodil težak in velik, glede na gest. starost 36 t 6/7 (3900g in 52,5 cm). Otrok je izreden dobrovoljček, glavico drži pokonci že takorekoč od rojstva, iz hrbta na trebuh se prevali skoraj takoj, ko ga položimo na tla (obratno še ne, oz. mu je uspelo to že enkrat pred 2 mesecema in od takrat tega še ni ponovil), z rokami si pomaga in se tako premika po trebuščku že skoraj po celi sobi, imamo že zobek, 3 obroke flaške zamenjane za GH …
Pediatrinja je vedno poskušala poteg do seda in glavica je vedno sledila, pohvalila ga je že pri 2 mesecih. Pravzaprav do sedaj pri obiskih ped. vse lepo in prav. Vedno smo bili pohvaljeni.
Tokrat pa nam je dala napotnico za ravojno ambulanto. Povedala nam je, da zaradi prezgodnjega poroda in močne zlatenice (hiperbilirubin…).
Sedaj me zanima naslednje. Zakaj je to potrebno, predvsem pa, zakaj tako pozno??? Sicer nas je vprašala, če želimo, ampak seveda smo rekli “da”. Ker pa moramo čakati več kot mesec (otrok bo takrat star 7 mesecev), se mi vedno bolj postavlja vprašanje “čemu je to potrebno” in “kaj lahko tam pričakujemo”?
Pri otroku res ni videti nobenega primanjkljaja, pa ne da si zatiskam oči …, saj tudi ped. nikoli ne rekla, da kaj ni dobro.

Z vsem spoštovanjem do vašega dela, vas lepo pozdravljam.

Spoštovana,

razvojni pediatri so čisto “običajni” pediatri z dodatnimi znanji s področja razvoja dojenčka. V zadnjih letih se je njihovo število močno povečalo in danes preverjajo razvoj vsaj tretjine slovenskih dojenčkov – še zlasti vseh tistih, ki imajo kakršen koli dejavnik tveganja za najmanjšo težavo. Vaš fantek je bil res zelo velik že ob rojstvu in ta trend “velikosti” nadaljuje (če sta tudi vidva z možem velika, je to pač družinsko) – in otroci, ki so z merami zgoraj, večinoma malo kasnijo v razvojnih mejnikih (zakoni težnosti so zanje težje obvladljivi kot pri kakšnem “peresno” lahkem). Morda je to razlog, da vas je vaša pediatrinja usmerila še k razvojnemu. Enako verjeten razlog je, da imajo v zdravstvenem domu protokol, katere otroke je treba poslati še na preverjanje k razvojnemu pediatru – in vaš ima pač nekaj od dejavnikov tveganja. Pol leta pa je ravno prava starost, da dojenček pokaže že kaj več kot socialni nasmeh in pasenje kravic.

Pregled torej vzemite kot “nadstandard”, ki ga slovensko zdravstvo namenja najmajšim in zato najbolj ranljivim varovancem. In nič hudega, če bo šele čez en mesec. Na pregled pojdite dobre volje, optimistično – križ je, kadar starši vabilo sprejmejo z odporom, strahom, slabo voljo. In ta negativna energija se kar prenaša na okolje, tudi na dojenčka, ki v času pregleda ne pokaže vsega, kar obvlada… Kar privede do ugotovitve, da “kasni v razvojnih mejnikih” (no, po izkušnjah je to še najbolj blaga ugotovitev, mnogi razvojni pediatri so zelo “strogi” in premalo upoštevajo, da otrok ni vedno voljan sodelovati).

Če bo po pregledu še kakšna “stiska”, pa se spet bereva in tipkava po računalniku.

Srečno,