Težave s hrano.
Pozdravljeni!
1.10.2010 sem v 29 2/7 v Ljubljani rodila fantka težkega 1500 g in velikega 42 cm. Po mesecu in pol sva bila odpuščena iz ENIT. Jan je zelo hitro in zelo pridno pridobival na teži in rasti, tako da sva imela pri zadnjem cepljenjem, ki je bilo 30.3. 64 cm in 8150g. Z uvajanjem GH sva začela nekje pri njegovi kronološki starosti 4,5 mesece, torej pri korigirani starosti 2 meseca. Začela sva na predlog pediatrinje. In na začetku s tem ni bilo nobenih težav. Tiste par žličk, ki je dobil GH je zelo hitro in zelo rad pocmokal, in tudi mleko (formulo) je jedel normalno. Nekje v začetku aprila je kar naenkrat začel odklanjati hrano. Nikakor ga nismo mogli več pripraviti, da bi pojedel par žličk, usta je kar zapiral in tiščal skupaj – in hrano, ki jo je imel prej zelo rad (korenček, jabolko s piškotom, riževe kašiče) ni in ni hotel jesti. Jaz ga pa tudi nisem hotela preveč silit, da ne bi slučajno potem dobil odpor do hrane in bi s tem naredila še slabše. Je pa problem, ker od takrat naprej tudi mleka noče več piti. Prej je bil obrok mleka vedno med 180 – 200 ml, sedaj če imam srečo ga spije nekje okoli 100 v zelo redkih primerih 120 ml – tako da sedaj na dan spije okoli 600 ml mleka. Ko sem za nasvet vprašala pediatrinjo mi je rekla, da bi to naj bilo od zobkov (prejšnji teden je namreč dobil že drugih zobek), in da naj samo spremljam če ima mokro pleničko in da nima jamice na glavici. To redno spremljam in to je vse vredu – lula normalno in tudi jamice nima, ampak skrbi me, ker po enem mesecu namesto da bi pridobil kaj teže, jo je zgubil, saj ima sedaj 8010 g.
No sedaj pa vprašanje. Mislite, da bi morala mu mleko ponujati večkrat in bolj vztrajati in ga mogoče kdaj celo “siliti” z GH? Ali je to normalno, da se mu je sedaj mogoče začela teža malo uravnavati in mu je zato v enem mesecu celo padla, namesto narastla? Naj povem še to, da Jan je drugače čisto živahten, nasmejan, zvedav, nič ni videti, da bi bilo kaj narobe. Edino mamica je mogoče malo preveč zaskrbljena glede tega njegovega hujšanja.
Hvala za odgovor.
Spoštovana,
glede na dobrovoljnost, zvedavost in živahnost vašega Jana verjamem, da mu ni nič hudega – in da pač sedaj “kuri” špehek, ki si ga je (prekomerno) nabral v prejšnjih mesecih. Torej mu lahko mirno “pustite dihati” in ga ne silite s hrano, niti gosto niti mlečno. Poskrbite le, da dobi dovolj tekočine – in tu vam je res lahko merilo, koliko lula.
Pozdrav,
Pozdravljeni !
ponovno se na vas obračam z istim problemom. Namčre naš nedonošenček je sedaj kronološko star 10 mesecev in pol, korigirano pa 8 mesecev in še vedno zavrača hrano. GH je še vedno problem, saj ko vidi žličko je že ogenj v strehi in ga ni nikakor mogoče zamititi tako daleč, da bi pojedel svoj obrok. Največ dve ali tri žličke in potem se konča. Če mu hočem podtakniti še kakšno žličko več se tako dolgo napenja da vse izbruha. Problem pa je še vedno tudi pri mleku, saj je to tudi prava umetnost, da nam uspe, da bi pojedel več kot 120 ml mleka. Saj če bi mu šla teža lepo gor (vsaj za malo) se ne bi veliko obremenjevala, ker drugače je zdrav, zadovoljen in živahten, tako pa je težo 8 kg dosegel že 17.3. in od takrat se mu giblje tu nekje. Torej že 5 mesecev ima težo nekje okoli 8 kg, včasih kakšen gram več, pa pridemo na 8,5 pa potem spet pade skoraj na 8 ipd. V posvetovalnici, na razvojni in povsod me sekirajo s tem, da bi moral otrok dobivati, čeprav vsaj malenkost, ampak da hujšat ne sme, da bi moral jesti, da ne vztrajam dovolj dolgo pri hranjenju,… V glavnem vse mogoče sem že slišala, ampak jaz res ne vem več kaj naj naredim, da bo jedel. Če ga hočem malo posiliti, ali če predolgo vztrajam izbruha še tiste dve ali tri žličke ki je spravil dol, če ne vztrajam imam slabo vest, da nisem dovolj vztrajna in mi po glavi odmevajo besede P, da se naj bolj potrudim. Ne vem, razmišljala sem že vse mogoče, da ima mogoče kakšne zdravstvene težave da zaradi tega ne je, ampak noben mi nič ne reče, da bi moral na kakšen pregled ali kaj bi lahko bilo narobe, vsi mi samo govorijo da naj bom vztrajna. Poskusila sem tudi s sirupom za povečanje apteitita, ampak nima nobenega učinka. Mi lahko prosim vi svetujete kaj naj naredim? Mi lahko poveste, koliko bi naj takšen otrok spol tehtal (naj povem, da pri zadnjem pregledu 13.7. je imel 71 cm, sedaj pa ima po “domačem” merjenju tam nekje okoli 73 cm). Ali je lahko kaj narobe, glede na to, da s težo ne gre nikamor, da večkrat celo malo izgubi namesto da bi pridobil? Hvala vam že vnaprej za kakršnkoli nasvet in pomoč.
Lp, Lidija.
Draga Lidija,
po tem, kar ste zapisali, razumem vašo stisko in zaskrbljenost. In dvomim, da vam bo samo z večjim trudom uspelo. Dejstvo, da teža ne raste – in da občasno celo pada – sicer ni usodno, a se ne sme nadaljevati še mesece.
Seveda lahko še nekaj časa (=tednov) eksperimentirate – poskusite mu dati kaj bolj kislega, po izkušnjah “naših” mam se je po kakšni solatki ali celo kisli kumarici stanje naglo izboljšalo. Lahko mu daste tudi kakšno žličko tistega, kar za kosilo jeste vi – le da hrano stlačite z vilico, da ne bodo koščki preveliki. Dojenčkom včasih zdrava hrana, ki o pripravimo zanje, sploh ne tekne… In če bo z veseljem pojedel vaše kosilo, bo tudi nekaj – znak, da ne boste več kuhali za dojenčka ločeno.
Če uspeha ne bo, bo treba po pomoč k specialistom – gastroenterologom, ki bodo ugotavljali, ali pri vašem fantu ne gre za (stalno ali prehodno) pomanjkanje kakšnega prebavnega fermenta ali za alergijo na kakšno sestavino v hrani. Ker je čakalna doba za pregled kar dolga, bo najbolje, če si od izbrane pediatrinje dobite napotnico in se na pregled naročite. Če bodo do termina pregleda težave mimo, pa še toliko bolje.
Višina 73 cm je za fantovo korigirano starost na spodnji meji, a še v okviru normalnega.
Veliko uspeha vam želim, pozdrav,
Pozdravljeni
Oprostite, da se vmešavam, ampak nekje pred 9 leti ste mi pri podobnem problemu z mojim tedaj 8-9 mesečnim sinom veliko pomagali. Moj mož vas je klical ( mož je sodelavec od vašega moža) in vas prosil za nasvet.
Bilo je podobno kot pri zgoraj napisanem. Ničaser ni hotel jesti, razen par žličk juhe, kkašnega frutka…
Svetovali ste mi, da naj predno ponudim otroku hrano, poskusim, če je okusna in potem ponudim še možu in naj tako dolgo plemenitim hrano, da bo obema všeč, šele potem ponudim otroku…
Stane se je 50% izboljšalo. Ni bilo idealno, ampak špinača, ki je vsebovala malo soli, kisle smetane, jajčni rumenjak je šla zelo v slast:))) Prej pa nikdar…
Nikoli se vam nisem zahvalila, ampak ste nam res pomagali in če bi tak nasvet dobila od pediarinje, težav sploh ne bi imeli. Če pomislim s čim sem ga posiljevala, …Eni otroci so res taki, da jedo vse, eni pa zelo občutljivi in pripravljena hrana mora biti res okusna. Jaz sem ga pa silila z neslanim korenčko krompirjevim pirejem:))) meni osebno velik blekkk
Ko pa sem temu pireju dodala sol, kislo smetano, malo mleka in zraven ponudila še kakšne koščke mesa(ki si jih je sam dajal v usta) je šlo pa kot po maslu:)))
Počasi je stanje prišlo v normalo, danes je to krepak fant, zdravega apetita, za katerega skoraj lahko rečem, da je skoraj vse:)
Hvala:))
Lp Karmen