Pozdravljeni. V letu 2004 imela 3x vnetje ledvic (hude bolečine, slab izvid urina, vročina nad 39).Leta 2005 sem opravila intravensko urografijo, ki je potrdila diagnozo pieloureterne stenoze na levi strani (pielokalicealni sistem leve ledvice meharsto dilatiran, zaradi razredčitve se je obarvalo zakasnjeno, na pieloureteralnem prehodu kontrast zastajal, sečovod distalno se je občasno prikazal). Potem sem čakala datum, kdaj naj bi se opravil poseg (neka razširitev sečovoda?). Datuma nisem prejela, letos prejela vabilo na kontrolni pregled k urologu, ki me je napotil na sekvenčno scintigrafijo ledvic. Ta pokaže, da se parenhim leve ledvice le minimalno nakaže, le votli sisem. Njena funkcija pod 5 %. Močno stanjšan parenhim leve ledvice z razširjenim votlih sistemom, z zelo močno odtočno motnjo. Naj še navedem, da desna ledvica normalna, z normalnim praznenjem. Bolečine v ledvenem (levem) delu imam 1-2x mesečno, vendar nikakor ne v tako hudi obliki, kot 7 let nazaj. Mnenje urologa – odstranitev ledvica. Je odstranitev nujna, oz. kaj bi bilo, če ledvica ostane?
Najlepša hvala za Vaše mnenje že vnaprej.

Tanja

Spoštovani!

Če ledvica, ki dela le 5% in je v njej prisoten zastanek urina, sam parenhim pa je močno stanjšan, ostane, se lahko ne zgodi nič (če vas ne moti oziroma nimate nobenih, s tem povezanih bolečin), lahko pa to predstavlja “tempirano bombo” – tveganje, da se razvije septično dogajanje. Taka stvar pa se zgodi pogosto takrat, ko pride še kakšna druga bolezen in lahko tudi ogroža življenje. Zato je smiselno razmišljati o odstranitvi afunkcijske ledvice. Seveda pa se o tem odločamo tudi glede na starost in stanje osebe z afunkcijsko ledvico. Nenazadnje, tudi pri bolnikih na dializi, s končno ledvično odpovedjo, ki nimajo več urina in jim torej ledvici ne služita več, ne ostranimo nujno ledvic, če ni razloga za to – na primer, če nedelujoča ledvica predstavlja izvor, gojišče vnetja.

Načeloma vsaka ledvica prispeva, po oceni scintigrafije, okrog 50 odstotkov, pri funkciji nekje med 40 in 20 odstotkov je smiselno poskusiti posredovati in zaustaviti slabšanje funkcije, pri funkciji pod 10-15 odstotkov pa se ledvica odstrani. Ni pomembno samo, kakšna je funkcija trenutno ob preiskavi, ampak tudi, kakšna je debelina parenhima – v akutni fazi lahko pokaže scintigrafija zelo slabo funkcijo, pa po drenaži ledvica začne spet delovati. Če pa je le-ta že morfološko afunkcijska, se zdi smiselno odstranitev opraviti plansko – torej takrat, ko je organizem sicer v dobrem stanju in ne čakati, da pride do zapletov in takrat “reševati v sili”.

Lepo pozdravljeni!

Najlepša hvala za ažuren odgovor.
Naj navedem, moja starost je 27 let, dokaj športno aktivna, razmišljam, da v roku enega leta si ustvarim družino. Drugih težav z zdravjem nimam.
Glede na primerjavo izvidov oz. diagnoze iz leta 2005 (intravenska urografija) in letošnje scintigrafije, menite, da je teh 6 let “pripomoglo” k slabšemu stanju oz. da če bi se urgiralo že prej z razširjenim sečovodom, da bi bila funkcija ledvice “rešena”?

Lep pozdrav

Spoštovani!

Nič neobičajnega ni, da se hidronefroza zaradi pieloureteralne stenoze odkrije kasneje v življenju, ne v otroštvu. Veliko je primerov, ko se ženska (na primer mlada mamica več otrok) kasneje spomni, da so jo v mladosti in mladi odrasli dobi večkrat “bolele ledvice”, vendar je to pripisovala na primer zabavi prejšnji večer, naporu ali čemu drugemu. Pieloureteralna stenoza – bolezen – tudi napreduje – se slabša – včasih se odločimo, (če je relativni zastoj, ledvica se še izpraznjuje in njena funkcija ni prizadeta in so bili simptomi na primer v sklopu vnetja) da bomo nekaj časa opazovali in šele, če se opazi slabšanje ledvične funkcije ali slikovne preiskave potrjujejo nastanek prave zožitve, potem predlagamo operacijo.

Do drugega odstavka vašega vprašanja se seveda ne morem opradeljevati. Opozorim naj le, da je vsak sam odgovoren za svoje zdravje in mora sam poskrbeti, da se opravljajo kontrolne preiskave, da preveri, ali je res v čakalni knjigi ali ne, kako dolgo bo čakal in kako se premika v vrsti… še posebej, če je odkrito neko bolezensko stanje. Načeloma je treba iskati bolnika le v primeru, da bi šlo za kužno obolenje ki bi ogrožalo “javno zdravje”, okolico, sicer pa je verjetno dolžnost vsakega, da se sam pozanima, za kaj gre in kako mora slediti svojo bolezen. Teoretično.
Če prav razumem zgodbo, v letih 2004/5 ni bila opravljena scintigrafija – prav mogoče je, da bi že takrat pokazala slabo funkcijo ali afunkcijo. Ali bi takrat drenaža votlega sistema ledvično funkcijo izboljšala ali ne, seveda ni mogoče z gotovostjo napovedati.

Vaše vprašanje sedaj je, ali si odstraniti ledvico “zdaj” – glede na čakalne dobe približno v letu dni – torej preden zanosite – ali pa počakati in ukrepati zgolj ob zapletih. Vaš urolog vam je svetoval, da odstranite sedaj. O tem dvomite. Če dvomite, si priskrbite vso dokumentacijo in vse slike (od prej in nove) ter poiščite/plačajte drugo mnenje. Včasih je to v ambulanti DiaVita v Škofji Loki, kjer je deloval znan, žal že pokojni urolog, stalo cca. 140 eur, verjetno so tudi drugje cene podobne ali nižje, poskusite na primer na http://www.urologija.si (Ažbetova ulica v Ljubljani), lahko pa (mimo pravil), preprosto pridobite od vašega osebnega zdravnika še eno napotnico za urologa in greste na pregled v drugo ustanovo in je “defacto” to potem drugo mnenje. Zagotavljanje drugega mnenja po idejah zavarovalnice se zdi, vsaj v tem primeru, ko je to res smiselno in koristno, nekoliko neposrečeno zastavljeno – urolog se bo skoraj vedno v takem primeru že preden vam bo predlagal operacijo, posvetoval s kolegi v svoji ustanovi oziroma bo ukrepal tako, kot je mnenje ustanove, torej drugih specialistov iste stroke. Prvo vprašanje je torej, ledvico ven sedaj ali kasneje ali morda celo še kaj ukrepati prej, drugo vprašanje pa je, ali bo poseg, če se boste odločili ledvico ven, laparoskopski.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani!

Imam hči staro 2 leti in pol, ki je bila pred tremi tedni operirana zaradi pielouretarne stenoze leve ledvičke. Desna je o.k. V času od rojstva do operacije ni imela nobenih prehladov, kaj šele kakšnih uroinfektov (hvala Bogu). Zaradi tega tudi ni imela nobene zaščite. Po operaciji do odstranitve DJ (14 dni) je bila na zaščiti s Primotrenom. Zdravnik, ki ji je odstranil splint, še naprej predlaga zaščito s Primotrenom, vendar ne pove, kako dolgo. Povsem razumljiv se mi je zdel predlog, da bo na zaščiti v času od operacije do odstranitve splinta. Prav tako bi bilo logično, da je na zaščiti najmanj do kontrolnega UZ, kjer bodo ugotovili, ali je vse v redu, ob sočasnih kontrolah urina. Ne morem pa razumeti, da bo na zaščiti ves čas v prihodnje. Ali ni operacija zato, da bo ledvička normalno delovala (čeprav s stanjšanim parenhimom), ne pa, da bo ves čas na zaščiti, če pred operacijo to ni bilo potrebno? Kaj bi svetovali glede kopanja v domači banji, bazenu, morju? S strani zdravstvene sestre v ZD mi je bilo naloženo, da naj nikakor ne lula v vodi, ker se v tem primeru poveča nevarnost okužb. Naj dodam, da še vedno lula v plenico. Ali je bolje, da jo npr. v letošnjem letu le tuširam, bazenom in morjem pa dam znak stop?
Za vaše odgovore in mnenja se vam zahvaljujem.

Spoštovani!

Glede antibiotika menim, da je potreben dokler so kakršnikoli dreni, stenti, splinti, DJ ali karkoli podobnega v organizmu. Kasneje pa se strinjam z vami, da je cilj, da tega nima. Vsekakor pa je to stvar pediatričnega nefrologa, ki bo otraka spremljal. Če so bili vsi katetri, stenti, splinti itd odstranjeni, potem vsekakor kontaktirajte vašega pediatričnega nefrologa in se z njim (njo) pogovorite glede antibiotične zaščite v prihodnje. Zavedati pa se morate, da to ni kot avto – napako popravite in je vse “novo” – ta ledvica je bila rojena z defektom in bo defektna tudi ostala. Sečevod in pielon bosta ostala “manjvredna”, čeprav je upati, da se bosta kar se le da normalizirala in da bo deklici ledvica služila kar se da dolgo in kar se da dobro. Vendar ni nobene garancije – žal ne gre za kos železa, temveč za živ organizem, ki ga ni mogoče popravit tako kot stroj. Je pa res, da ste napravili vse, kar lahko in tako delajte še naprej in je pričakovati, da bo vse v redu.

Glede kopanja – načeloma dokler so vstavljene kakršne koli cevke kopanje NE, tudi 4 tedne po operaciji kopanje NE. Potem bi pa načeloma moralo iti, vsako pretiravanje pa seveda ni zaželeno.

Torej – osebno mislim, da po kontroli in odstranitvi cevk najbrž antibiotik ne bo več potreben, tudi kopanje bo mogoče. So pa to vprašanja za tistega, ki ima pred seboj vse otrokove izvide in se s tem ukvarja, ki spremlja razvoj hidronefroze (razširjenosti votlega sistema ledvic pred in po operaciji, tistega, ki je otroka na operacijo poslal) to je subspecialist pediater nefrolog – torej ne tisti, ki je otroka operiral, temveč tisti, ki otroka v zvezi z ledvicami vodi – njega/njo pokličite in vprašajte.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani!

Zahvaljujem se vam za hiter odgovor. Vsa vprašanja sem posredovala pediatrinji nefrologinji, a odgovorov še ni. Zanima me pa še nekaj. Od operacije hčere je preteklo 24 dni. Ko sem poklicala na kirurški oddelek, kjer je bila operirana, so mi povedali, da so šivi takšni, ki bodo sami odpadli.Na eni strani rane je vedna črna nitka, medtem ko po preostali dolžini (cca 10 cm) je vidna prozorna nitka kot “laks”, ki na dotik rahlo pika. Dejali so mi, da bi šivi nekje po 14 dneh morali odpasti sami, sicer pa naj rahlo podrgnem med tuširanjem in bodo odpadli. Pa po včerajšnjem tuširanjem niso odpadli. Kaj storiti? Na ambulantem izvidu, ko so ji odstranili splint, je zdravnik napisal “Sivi so še na svojem mestu.” Je to v redu?

Še enkrat vas prosim za vaše mnenje, upam da zadnje.

Hvala Vam.

Spoštovani!

Najprej se opravičujem, če sem narobe razumel vaš odgovor ampak vseeno naj zapišem, da gre za zanimiv pristop, kot je izpadlo zapisano celo zelo nenavaden, neobičajen – “vprašanja sem posredovala”. Ali se niste pogovorili – šli tja, prosili za nasvet ali pa vsaj poklicali po telefonu?

Glede šivov. Načeloma po vsaki operaciji napišemo, da rano kontrolira do zacelitve in ureja šive osebni zdravnik (v tem primeru otrokov pediater). On rano redno gleda in če se mu bo zdelo karkoli nenavadnega, bo pač otroka poslal nazaj h kirurgu.

Če so uporabljeni resorbilni šivi, potem odstranjevanje ni potrebno, z rednim umivanjem (močenjem) se bodo zmehčali, razgradili in odpadli sami. Cuknete in če odpade, je v redu, če pa otroka zaboli in ne gre stran, potem pač nadaljujete z umivanjem vsaj 1x dnevno in poskusite ponovno čez 3 dni. Če pa so uporabljeni neresorbilni šivi, jih bo potrebno odstraniti. Odstraniti jih bo potrebno tudi, če otrokov organizem specifičnih šivov, ki so bili uporabljeni, ne bi dobro razgrajeval. To je mogoče. Točno kateri šivi so uporabljeni, ve samo tisti, ki je šival.

Dalj ko so šivi noter (če se seveda ne gnojijo in če še držijo), bolje je – manjša bo brazgotina – to pa je cilj (šivi nudijo podporo rani pri celjenju, po odstranitvi ali ko popustijo začnejo sile kože vleči rano narazen in s tem večajo brazgotino).

Seveda pa je vaše vprašanje eno tistih, ki jih ni mogoče razrešiti prek interneta – zato pa so zdravniki – če po 1 mesecu šivi ne bodo odpadli, bo treba na pregled – šele ko zdravnik VIDI (in večinoma tudi potipa) stanje (noben, še tako nazoren opis ali slika tu ne pomagata), se odloči – npr. naroči sestri, naj odstrani šive ali pa kaj drugega.

Lepo pozdravljeni!

Spoštovani!
V zgornjem odgovoru ste mi zapisali:
“Zavedati pa se morate, da to ni kot avto – napako popravite in je vse “novo” – ta ledvica je bila rojena z defektom in bo defektna tudi ostala. Sečevod in pielon bosta ostala “manjvredna”, čeprav je upati, da se bosta kar se le da normalizirala in da bo deklici ledvica služila kar se da dolgo in kar se da dobro. Vendar ni nobene garancije – žal ne gre za kos železa, temveč za živ organizem, ki ga ni mogoče popravit tako kot stroj. Je pa res, da ste napravili vse, kar lahko in tako delajte še naprej in je pričakovati, da bo vse v redu.”

Pišem za svojo hčero, zdaj staro štiri leta, ki je bila operirana pri starosti dveh let in pol. Imela je pielouretarno stenozi leve ledvičke. Po opravljeni scintigrafiji (6 mesecev po operaciji) je ta pokazala, da obe ledvički prispevata k delovanju enako, torej 50 % (idealno, ne?). Po vsakokratnih polletnih kontrolah pri nefrologu, kjer je bil opravljen zadnji UZ v mesecu januarju, pa naj bi se votli sistem na operirani ledvički malo bolj razširil (ne vem mer, ker še nimam izvida), zato je hči klicana na ponovni UZ. Pri urologu ima kontrolo v mesecu marcu. Zadovoljna sem z obravnavo tako pri nefrologu, kot pri urologu, me je pa kar strah, kaj naj pričakujem. Kot ste napisali zgoraj, naši organi niso kot avto, pa vendar se sprašujem, kaj bi se lahko spremenilo v tem času, če pa je bila operacija uspešna – ali se je sečevod stanjšal – kot razumem- stanjšani sečevod je bil odrezan in potem sešit skupaj (po domače). Hči je zdrava, nobenih vnetij, nobenih uroinfektov, kontrole urina (Sanford) vedno v redu.
Ali se srečujete v praksi, da je potrebna še ena operacija zaradi PU stenoze? Kaj lahko pričakujem v najslabšem primeru? Za kakršnokoli informacijo bom zelo hvaležna. Zaskrbljena mama.

Spoštovani!

Deklica raste. Teoretično bi lahko prišlo spet do zoženja, kar je sicer redko, vednar ne nemogoče. Uspešnost operacije PU stenoze je po nekaterih virih 90%, kar pomeni 10% neuspeha, ponovnih operacij ali končno odstranitve ledvičke. Torej je ponovna operacija vsekakor mogoča. Najslabši primer je izguba ledvice oziroma zapleti ob morebitnih ponovnih vnetjih.
Vedeti pa morate, da je ultrazvok preiskava trenutka. Na širino votlega sistema vplivajo hidriranost in drugi dejavniki. Vprašanje, kaj bo pokazal ponovni ultrazvok. Zato predlgam, da nadaljujete s pregledi pri pediatričnem nefrologu in delate po njegovih navodilih.

Lepo pozdravljeni!