Spoštovana dr. Cerarjeva.

Najprej bi Vas rada pohvalila, ker si kljub težkemu delu rada vzamete čas še za “sitne” mamice in pomagate prebrodit marsikatero stisko, ki je vedno lažja, če jo delimo s tako srčno osebo, kot ste Vi.

Zdaj pa k vprašanjem. Imam dvo in pol mesečnega sinčka, ki je bil rojen v 36. tednu 3/7. Rok poroda sem gelde na menstruacijo imela 11.2. 2011, po nuhalni svetlini pa so mi rok prestavili na 3.2.2011. Rodila sem 17.1. zaradi razpoka mehurja. Brala sem, da otrok, ki je rojen v 37t ni več nedonošenček. Zanima me zakaj so sinka pediatri smatrali kot nedonošenčka in upoštevali termin poroda 11.2., ginekolog pa je bil mnenja, da se je rodil v 37.t. Porodna teža je bila 2860g, dolžina pa 50cm.
Prvi mesec, ko smo imeli posvetovalnico, si je zdravnica z debelim rdečim svinčnikom na karton napisala, rojen v 36.tednu, dvakrat podčrtala in obkrožila ta podatek. Je to tako kritično? Težav ni imel, razen zlatenice po rojstvu, vendar niti lučke ni bilo treba.

Sedaj pa še o kakcu, večna tema najbrž.
Sinko je hranjen s formulo, sedaj pa že 5 dan ni šel kakat. Sicer se je že 1x zgodilo, da 5 dni ni šel, vedar danes nič ne kaže na to, da bi se mu kam mudilo, sklepam, da tudi danes ne bo šel. Poskusila sem že vse, kar smo se “učili” v materinski šoli: dala sem mu 3 čajne žličke donata, sladke kamilice pije že 3. dan, v ritko sem mu dala konico termometra, kot bi hotela izmeriti temperaturo, da bi vzdražila črevo, dala sem mu “svečko” iz margerine, masiram trebušček, ki je malo napet, telovadiva z nogicami, dosti sva na zraku,… Kdaj morava k zdravniku in kakšni so potem ukrepi? Vprašala sem v lekarni, pa pravijo, da svečke za odvajanje otrokom mlašim od enega leta dajemo le pod strogim zdravniškim nadzorom. Nekoliko sem že panična. Blato je bilo do sedaj mehko, kašasto, tudi zeleno – to pa sem brala, da ni tako hudo prav na temle forumu.

Kaj lahko še storim, rada bi se izognila obisku zdravnika zaradi viroze, ki tule razsaja.

Hvala za Vaš odgovor in vse dobro.

Andreja

Draga Andreja,

definicija “donošenosti” je čisto dogovorna in ni vezana na nek preskok v zrelosti ploda po dopolnjenem 37. tednu nosečnosti. Zato se mnogi 37-tedniki obnašajo enako kot 35- ali 36-tedniki – slabo vzdržujejo telesno temperaturo, so bolj počasni pri pitju, imajo več težav pri uravnavanju krvnega sladkorja, imajo pogosteje zlatenico… Vse te težave sicer izvenijo brez posledic, a so včasih prava “nočna mora” za sveže mame v porodnišnici.

Dodatne težave nam da še prestavljanje termina – pravimo, da je zgodnji UZ pregled (ob nuhalni svetlini) bolj natančen kot določanje termina poroda po 1. dnevu zadnje menstruacije. Seveda pod pogojem, da je UZ delan pravilno, saj vsako odstopanje za kakšen milimeter pomeni dodaten premik termina za teden ali več.

Pediatri smo “nagnjeni” k temu, da raje vidimo problem več kot manj. In če imamo za diagnozo nedonošenosti podlago v terminu po zgodnjem UZ pregledu, smo čisto zadovoljni. Malo tudi zato, ker se trajanje porodniškega dopusta s tem lahko podaljša za kakšen dan ali dva (= ta dopust namreč traja toliko dlje, kolikor dni se je otrok rodil pred 37. tednom nosečnosti – v vašem primeru torej 4 dni, ki vam bodo najverjetneje zelo prišli prav čez eno leto, ko bo treba spet v službo…).

Pravih težav v razvoju pa ni pričakovati – čeprav bo iskanje morebitnih odstopanj v rasti in razvoju ob z rdečim flomastrom podčrtanih 36 3/7 tedna verjetno bolj skrbno kot bi bilo pri 37 tednih gestacijske starosti, zapisanih s črnim ali modrim kulijem…

Še h kakanju (kar je verjetno že mimo, a vam zaradi viroze, ki me je spravila v poesteljo, nisem uspela prej odgovoriti). Tudi če dojenček (še zlasti tisti, ki je hranjen z nadomestkom materinega mleka) nekaj dni ne kaka, ni panike – če le ne bruha, nima napetega trebuščka, če je bil kakec na pogled pred tem normalen (da ni bil trd kot skala, ko se mora dojenček res namučiti, da ga spravi skozi ritko in si ob tem celo natrga sluznico zadnjika), če je otrok normalno razpoložen in primerno lula. Kakanje spodbujamo lahko s konkretnim odmerkom Donata (velika jušna žlica = 5 ml na kilogram teže, mlačen; 3 čajne žličke so bolj “lepotne” doze), sladkan čaj se že manj obnese, v pomoč je tudi sirup Lactecon (laktuloza, dobite v lekarni, ni pravo odvajalo), V skrajnem primeru pridejo v poštev glicerinske svečke (ne uporabljajte margarine ali masla, imata kup stvari v sebi, ki ne sodijo na nežno sluznico zadnjika – ali pa vsaj najprej poskusite to terapijo na sebi, boste videli, da ni prijetno…).

Srečno torej,