Pritlikavi pinč ali mešanček
Zakaj pa bi kupovali mešančka?
Če vas zanima pes, ki je manjše rasti (ker mešanček bo imel vprašljivo malo “pinčastega”, tako po izgledu, kaj šele po karakterju), priporočam da razmislite o posvojitvi psa v zavetišču ali pri prostovoljcih, ki psom nudijo začasno namestitev pri sebi doma.
Od zavetišč vsekakor priporočam zavetišče Horjul, kjer vam bodo z veseljem povedali vse o svojih varovancih in vam svetovali, kateri pes bi se dobro ujel z vašim življenjskim slogom:
Psi, ki iščejo stalen dom iz začasnih domov:
Če pa želite pinča, potem se obrnite na vzreditelje pinčev.
s.r.
Mešanci bi morali biti zastonj, oz. naj bi se zanje povrnilo le stroške oskrbe (hrana, veterinar, cepljenje, razglistenje …).
Rodovniški psi niso zastonj iz razloga, da imajo rodovnik. To je tisto kar plačaš, saj ti da vpogled v starše, stare starše itd. tvojega mladiča. Preko rodovnika se lahko o njih pozanimaš, izveš, če so bili bolni, kako si izgledali … Istočasno pomeni, da sta oba starša uspešno opravila vzrejni pregled.
Če ti je resnično všeč neka pasma potem si omisli psa, ki ima rodovnik, saj si le tako lahko prepričan, da boš res dobil to česar si želiš. Pri takem, ki rodovnika nima ali pa mešancu ti tega nihče ne garantira in je morda potem po videzu sicer podoben “tvoji” pasmi, karakterno pa je popolnoma nekaj drugega. Zakaj bi torej za takšnega psa plačeval večje vsote? Kaj je tisto kar želiš plačati? Izgled? Za vsakim vogalom so taki in drugačni mešanci (tudi s pinčem), ki imajo dovolj “fer” lastnike, da jih ne oglašujejo kot nekaj kar se kupi … Ni se treba pustiti “nategnit” ravno vsakemu, ki se je odločil na psih malo zaslužiti.
Osebno pa bi v tvojem primeru odšla do dobrega zavetišča ali društva in pri njih posvojila psa. Tudi pinčem podobni se najdejo in druge majhne zadevice. Poleg tega pa so še veterinarsko pregledani in cepljeni, dobro zavetišče (malce se pozanimajo o tem) pa bo tudiv edelo povedati marsikaj o njegovem karakterju. Posvojnine so zgolj simbolične in se gibljejo med 40 – 80€, odvisno od zavetišča oz. oskrbe, ki je je bil pes deležen v začasnem skrbništvu.
Predlagam, da si ogledate zavetišča: Obalno, Horjul, Gmajnice (tudi v ostalih nenaštetih zavetiščih so seveda psi, ampak je pri posvojitvah pri njih potrebno biti veliko bolj previden… dobro zavetišče se večinoma spozna po tem, da jim je zelo mar za živali, malo manj pa za nas 😉 ). Tudi društva za zaščito živali ipd. oddajajo oz. pomagajo pri oddaji psov: Ljubljana, Kranj, Pomursko, Žverca, Lajka in pa Zavod Mačja hiša.
tule je par “minijev”, ki iščejo dom:
Nikjer nisem napisala, da je rodovnik garancija za karkoli. (zakaj je potrebno znova in znova imeti to debato)
Z izbiro staršev in preučebanjem njihovega rodovnika se je potrebno ukvarjati preden se odločimo za psa, poleg tega moramo pa tudi pri izbiri mladiča potem dobro izbrati.
Rodovnik je samo orodje, s katerim si lahko pomagamo. Če je z družini dedna, gneska napaka recimo to odkrijemo in iz takega legla psa ne jemljemo (dedne napake se sicer običajno izločijo pri vzrejnem, to je njegov namen, ampak včasih kaj pade čez sito oz. je dovoljeno). Izberemo tudi dobre vzreditelje, ker se včasih zgodi, da nam kdo kaj “podtakne”, sploh pa smo previdni, če želimo razstavljati, česar pa mislm, da s.r. ne namerava.
Ni pa rodovnik nobena garancija, naj še enkrat poudarim. Spremembe (in bolezni, sploh tiste, ki niso dedne) se lahko pojavijo vedno, tudi pri človeku recimo se pojavijo mutacije, ki jih prej ni bilo, sin recimo preraste očeta za glavo… vendar pa dober vzreditelj že pri precej majhnih mladičih vidi kateri so vrhunski in kateri so bolj primerno za ljubljenčke in ne toliko za razstave (ko so dovolj stari za oddajo, se pravi 8 tednov, pa sploh) in temu primerno so velikokrat postavljene tudi cene. Primer: če ima mladič recimo malo napačen urgiz, je sicer možno, da se sčasoma popravi ali pa tudi ne. Takšen pes bi na razstavah dosegal slabe rezultate, lahko pa tudi kasneje ne bi opravil vzrejnega dovoljenja. Lastnik, ki si želi le zdravega ljubljenčka neke pasme, ki ga ne bo razstavljal, si z malce postrani zobmi ne bo belil glave, ker psa ni nameraval razstavljati ali vzrejati.
Seveda pa govorim o odgovornih vzrediteljih (kar se da prav tako raziskati zelo enostavno)
Za lastne napake ne krivite neuporabnosti rodovnika, če pa se vam zdi, da je krivda na vzrediteljevi strani (da vas je zavajal, lagal, vam prodal predragega psa itd.) ga prijavite na KZS.
In čeprav rodovnik ni garancija ampak orodje, je vseeno tista stvar, ki se je pri psu plača, tisti, ta drag del rodovniških psov. Res ne vidim razloga zakaj bi recimo nekdo plačal 300€ za psa, ki je kobajagi “čistokrve brez rodovnika” samo zato, ker nekdo trdi, da je temu tako. Se pravi bom en kup denarja dala zato, da bo morda pes izgledal tako kot sem si zamislila, pa čeprav bo s tem potencialno z njim svašta narobe. Zelo pogosta so namreč legla brez rodovnikov, kjer eden ali oba od staršev nista opravila vzrejnega. Kar pomeni, da je bila odkrita napaka, ki je po vsej verjetnosti dedna. To istočasno pomeni, da za razliko od staršev, kjer lahko preverimo, da je ni bilo za par generacij nazaj, pri našem mladiču to napako (seveda zamolčano) lahko skoraj zagotovo pričakujemo (spet pa seveda to ni absolutno 100%, ker so pota narave bolj zapletena od premic). Druga možnost pri nerodovniškem psu je pa seveda, da je eden ali oba starša pač preprosto pasmi podoben mešanec in da mala kepica, ko zraste ne bo niti podobna pasmi, ki smo si jo zamislili. Šteperji so polni zvijač in izgovorov in mnogi jimnažalost v želi prihraniti kak evro gladko malo nasedejo
s.r. upam, da se ti tole ne bo zdelo preveč osebno vpršanje, če ja, pač ne odgovori 🙂
Kako približno veliko stanovanje pa je in koliko vas je v njem? (sem bolj firbčna, kot kaj drugega. Mi je zanimivo namreč kako ljudje pse izbirajo).
Lahko recimo povem, da pri nas sva dva odrasla, tam cca 17 kg pes, ki ima malo daljšo dlako in 3,5 mačke, na razpolago imamo pa približno 60 m2, v bloku.
Tole sedaj ni ne nasvet, ne prepričevanje 🙂
Bi pa samo še eno stvar dodala. Mi dlako za našim dolgodlakcom pospravimo veliko lažje, kot prijateljica dlako za svojim mopsom, ker se kratka dlaka bolj zoprno zapiči v tkanine in gre težje ven, je pa na prvi pogled manj opazna. Vse stvari imajo vedno dve plati 🙂
Če bi radi imeli psa, ki bo izgledal kot pinč in imel karakteristike kot sta majhnost in kratka dlaka, značilne za pasmo, potem bo potrebno kupiti rodovniškega pinča.
Če je pes mešanček s pinčem, ne morete vedeti, po katerem od staršev bo pobral lastnosti, večinoma niti tega ne, s katerim psom se je psica sparila. Zlahka se zgodi, da mladiči ne bodo zrasli v niti P od pinča, saj je lahko bil oče mladičev velik in dolgodlak (kot pri mešanki, ki jo ima Yo, na primer).