No, glede na to, da sem ločena z otroki, se mi je zdelo, da bi bilo idealno imet partnerja (če že sploh kakšnega), ki bi prav tako že imel otroke.
Želja se mi je uresničila :), samo logistika je pa zahtevna. Partner ima skrbništvo nad otrokoma, vendar kar nekaj dni na mesec preživita tudi pri mami. Da bi bila stvar zabavnejša, ona dela v izmenah in tudi čez vikende, tako da se pravzaprav sproti dogovarjata, kdaj bosta otroka pri njej. Skratka, neko načrtovanje dva tedna vnaprej odpade. Prištejte še precejšnjo razdaljo …

Ampak to bomo že nekako, ker smo vsi vpleteni odrasli kolikor toliko prisebni. Izpostavila pa bi en problem.
Otroci se še ne poznajo prav dolgo, vendar sta se punci odlično zaštekali. Sta iste starosti, obe športnici, najstnici, komunicirata po FB in se hecata, da sta sestri. No, in zdaj sta se domislili, da bi partnerjeva hčerka bila za prvomajske praznike par dni pri nas – sama, brez atija. Verjetno tudi mlajši brat (meni je nekako logično, da prideta oba, če že, ampak to bomo še videli). Partnerjeva bivša žena je zaenkrat strogo proti. Vem, da je rahlo nenavadno in tudi jaz ne vem, kako bi reagirala v podobnem primeru, ampak a je res tako nemogoče? Punci se imata radi in komaj čakata, da se vidita. Med prazniki delata oba, tako partner kot njegova bivša, in bi bila otroka nekaj dni skoraj cel dan sama – ni potem bolje, da sta pri nas? Itak bi pa pri nas prespala le par noči, od tega samo dve sama, ostalo bi bil tu tudi partner.
Kje naj bi bila tiste dni uradno otroka, ne vem, ker kot rečeno, takšno dolgoročno načrtovanje ni možno, ampak to niti ni pomembno. Jaz bi rada, da smo vsi za in da ne naredimo nič proti volji njune mame.
Kaj menite? Zanima me seveda predvsem mnenje tistih, ki ste tudi sestavljeni – je kaj takšnega sploh izvedljivo oz. “normalno”?
Mi imamo namreč samo “ta novo” brez otrok, otroka jo imata čisto rada in včasih sta tudi sama z njo (ne pa čez noč ali da bi šla sama kam z njo. Se mi pa zdi, da če bi tako naneslo in bi morala sama prespat pri njej, da ne bi imela nič proti.

Pri nas je enako, oba sva skrbnika in otroci živijo z nama, le da sva iz različnih krajev in smo skupaj med počitnicami, dopusti in vikendi. Njen bivši je OK in ne komplicira, tako da je povsem normalno, da je njena hči pri nas. Moja bivša pa se ne zanima za svoje, tako da se je niti ne vpraša, kaj šele prilagaja.

Če lahko vprašam, koliko časa pa sta že skupaj? Rada slišim, da komu kljub kolobocijam in razdalji šiba, osebno pa ne poznam nikogar s tako ureditvijo in še mladoletnimi otroki.

Meni se zdi naporno, vendar je za zdržat, partner pa si zelo želi, da bi živeli skupaj (kar pa je trenutno nemogoče).

Z veseljem ti odgovorim na vsa vprašanja na mail :).

Hej !! Zelo dobro. V novi situaciji je potrebno iskati nove rešitve, vidim, da si pripravljena na marsikaj. Spodbudno.
Partnerjeva bivša je zaenkrat strogo proti. Proti interesu lastnega (njenega)otroka, kot kaže. Če bo deklica takrat pri njej, bo pač tam in načrt odpade. Če ne bo, pa je lahko tisočkrat proti. Seveda bi bilo potrebno prej s tamalo na CSD, pa podat izjavo, da si tamala želi biti pri vas, da imaš papir. Tako smo si izborili. Za vsak shit moraš imeti papir, ker bo potem bivša tvojega sedanjega obtožila, kod vse vlači otroka(čeprav se ima full fajn pri vas), vložila tožbo, zahtevala izvedenca in prijavila zlorabo. Sistem pa bo potem to mlel 10 let, grozil z izvršbami, ga/te vlačil od kljuke do kljuke in te seveda oskubil lepih denarcev. Sicer pa temu tako nihče ne nasprotuje razen par jokavih na tem forumu. Torej je vse v najlepšem redu?

No ja, mogoče se morajo pa tudi otroci kdaj pa kdaj sprijaznit, da čisto vsega ne morejo imeti.

Po pravici povedano, če bi mi punci prej povedali, kaj se jima plete po glavi, bi jima verjetno rekla, da je mogoče še prezgodaj za takšne vaje in da to prestavimo na poletne počitnice. Moja hči je enostavno predlagala, ker pri nas načeloma nikoli ni problem, da kdo prespi ali da ona prespi pri prijateljicah, zato se ji tudi to vabilo ni zdelo sporno (in samo po sebi tudi ni). Njegova hči pa namesto da bi najprej povedala njemu, je povedala mami …

Glede vlačenja naokrog zaenkrat ni bilo očitkov. Slaba vest pač naredi svoje.

Ti imaš konkretno kak tak papir s CSD ali kaj? Prvič slišim, da je to sploh možno.

Dobro razmišljanje “sestavljena”. Kar težko dojamem, da katera tu gor izkazuje za moje pojme zelo sprejemljivo ravnanje. Se strinjam s tabo, da morajo otroci občutiti tudi neke meje. Seveda z racionalnim pojasnilom zanje, zakaj jih omejujemo v njihovih željah.
“Prej povedali”, je relativen pojem. Ti odloči kdaj je prehitro za kaj in kaj je pozno pa v tem duhu ukrepaj. Sam upoštevam dejstvo, da otroci dojemajo stvari hitro. Prej ko so jim izpostavljeni, prej jih primerno razumejo in obvladajo. Seveda ob tem nimam v mislih, da bi 5 letnega sina peljal na pijanko ali v javno hišo, he, he…Poznam pa kar dosti primerov, ko kmečka mladina zna delati s kosilnicami in traktorji pri 10+ letih, mestni mamini sinčki pa obiskujejo balet, gledališče, glasbeno šolo in se pri 15 letih ne znajo peljati s kolesom ali napumpati kolesa šajtrge. Vsak zna nekaj, pač…

Če je hči najprej povedala mami in šele potem njemu, ji ne gre očitati. Otrok še nima oblikovanih meril, skozi katera bi lahko presojal posledice. Lahko pa izkoristiš primer kot dobro šolo deklici v razmislek češ: če meniš, da bo naslavljanje te tvoje želje mamici prineslo uspeh, potem naj mami organizira in izpelje skupne dni(vključno spanje pri vas). Kar bo seveda naletelo kot praviš na neodobravanje s strani bivše tvojega sedanjega. Toda vtis bo popolnoma drugačen že zato, ker ji bo to razlagala bivša in ne vidva. Zraven pa sodi tudi pojasnilo, da če se za take stvari dogovori z atijem,bo morda v prihodnje več uspeha. In mala bo kmalu dojela, da kruh prodajajo v pekarni in vijake v železnini.

Ženske so žleht ko pes. Nikoli ne veš za tiste, ki iščejo zgolj prepir, kje bi te spet ugriznila. V ta namen je dobro imeti kaj preventivnega v predalu in ji pomoliti pod nos takrat, ko jo preveč srbi jezna rit ;). Dolgoletne življenjske izkušnje pač. Dodajam še, da obstajajo tudi tiste res prijetne ženske. Vsi nadaljnji jeznoriti komentarji pa bodo tako od tistih iz prvoomenjene skupine s čimer se kar same uvrstijo tja in mi/nam znova prihranijo delo.