gluhi študentje imajo od zdaj 100{251650fec493513d43f5f7e2e3c06088e951719f74e82177f89b8bb705212ec9} pravico do tolmača
S pričetkom marca je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo izdalo dopis, da imajo gluhi študentje pravico do tolmača ves čas študija in da so univerze in visoke šole dolžne poskrbeti za tolmačenje iz posebnih sredstev.
Dopis si lahko preberete na spletni strani Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik pod aktualno Ali bo tokrat uspelo: http://www.tolmaci.si/?id=6&c=60
Veseli smo, da so končno prisluhnili potrebam študentov, ostajajo pa še odprta vprašanja za dijake in ostale, ki se izobražujejo preko seminarjev ali drugih oblik izobraževanja.
Torej, veselo na študij:-)
Najprej en velik bravo. Zanima pa me, če se ta pravica zdaj tudi dejansko uresničuje. Zdaj pa naj se za gluhe poskrbi še, da se jih usmeri na fakulteto, kjer imajo kaj zaposlitvenih možnosti, ne pa, da gredo študirati nekaj, kjer (zaradi gluhote) nimajo zaposlitvenih možnosti, kot je to npr. revizija poslovanja na Ekonomski fakulteti – teorijo je čisto komot narediti, v praksi pa ne morejo delati, ker je treba ogromno komunicirati ustno in po telefonu.
Spoštovani! Zelo sem vesela, da so gluhi študentje dobili 100% pravico do tolmača. Imam vprašanje. Sin je gluh, star je 20 let in obiskuje fakulteto v svojem kraju. Sporazumeva se z govorom, ne uporablja znakovnega jezika. Šele sedaj, ko je na fakulteti se sprašujem, ali je bil ves trud, ki smo ga vložili v to, da dokaj dobro govori, zaman. Zakaj? Ker šele sedaj vidim, da ima zaradi tega težave.Če bi uporabljal znakovni jezik, bi imel tolmača, ker pa govori, je pa brez vsega. Po vseh odločbah in zdravstveni dokumentaciji je gluha oseba (izguba sluha po Fow. 97%). Sin je popolnoma odvisen od odgledovanje iz ust, čeprav dobro govori, je še vedno-gluh. Dobro ali slabo je v tem, da mi strokovnjaki niso nikoli svetovali naj bi začel uporabljati znakovni jezik, ker je “predober”. Sedaj pa , ko je na fakulteti pa opažam, da je sam. Da bi imel tolmača za znakovni jezik ne pride v poštev, predavateljev ne razume skoraj nič……Za težje predmete, kjer potrebuje razlago postopkov, enačb (matematika in statistika) smo mu omogočili inštrukcije. Pa ne zaradi razlage težke snovi, temveč zaradi individualnega pristopa. Da dobi razlago na individualen način. Včasih bi potreboval samo manjšo pomoč pri razlagi, in seveda določene študentske informacije, ki so povedane med predavanji. Predavatelji se prav gotovo ne bodo posvečali samo enemu študentu, ki je gluh. To tudi ne moremo pričakovati. Vlogo za status gluhega študenta je dal in tudi na fakulteti se trudijo po svojih najboljših močeh, pa vendar vidim in opažam, da se družba in država na tem področju počasi zbuja. Tudi potem, ko bo končal izobraževanje me skrbi glede zaposlitve, saj se delodajalci z velikim lokom izogibajo gluhih. Pa čeprav izobraženih. Kaj menite, kakšno pomoč bi lahko dobil gluh študent, ki sicer na “daleč” po tem, da govori to ni, a vendar -je. Hvala za vaš odgovor.
Vaš trud ni bil povsem zaman, saj je bil razvoj govora v prvih letih življenja vašega sina potreben za opismenjevanje, da se je naučil brati in pisati, kajti pisava temelji na izgovorjenih besedah in mnogo lažje se je naučiti pisati, če ima oseba neko predstavo o tem, kako zvenijo besede kot pa, če pozna samo kretnje. Res pa je, da ste se z govorom preveč trudili – v dandanašnjem času odraslemu govor skoraj ni več potreben. Ko je opismenjevanje enkrat zaključeno (to je nekje okoli 12. leta starosti, tj. ob prehodu v 3. triado osnovne šole), se vedno najdejo tehnološke rešitve, ki lahko govor povsem nadomestijo. Žal je temu tako. Komunicirati je mogoče pisno, za spremljanje predavanj in pogovore v živo pa uporabljati tolmača. Torej, veliko bolje bi bilo, če bi začeli vsaj takrat, ko bi se vaš sin naučil pisati in brati, vlagati v učenje znakovnega jezika kot pa v čim lepši govor. Predlagam, da vaš sin ponavlja letnik in se letos in prihodnje leto vključi v intenzivni tečaj znakovnega jezika, ker mu bo prišel veliko bolj prav kot dobro razvit govor. Opravi naj tudi vse izpite prvega letnika in pridobi odločbo o pravici do tolmača, nato pa se vpiše v 2. letnik, kjer bo že lahko uveljavljal pravico do tolmača. V primeru, da je vašemu sinu na vaši fakulteti dovoljeno 2 x ponavljati letnik (nekatere fakultete to invalidnim študentom dopuščajo – podajte utemeljeno prošnjo), pa predlagam, da se vaš sin v letošnjem in prihodnjem letu v celoti posveti le tečaju znakovnega jezika, čez dve leti, ko bo drugič ponavljal prvi letnik, pa gre s pridobljeno pravico do tolmača ponovno na predavanja prvega letnika.
Hvala za vaš odgovor. Čeprav se popolnoma ne strinjam z vami glede vašega mnenja o govoru. Ne vem, če bi sin, sedaj pri teh letih prenehal govoriti in začel uporabljati znakovni jezik. Ker se v okolici sporazumeva z govorom in ga vsi razumejo. V osnovni šoli določeni učitelji še vedeli niso, da je gluh. S prijatelji se pogovarja, z nami v družini se pogovarja…..nihče od nas, prijateljev, ne zna znakovnega jezika……razumejo ga v trgovini, uradih…če bi začel uporabljati znakovno govorico sem prepričana, da bi bil manj razumljen. Žal, tako je. Mislim, da bi morali biti v naši držbi malce bolj fleksibilni in strpni pa ne bi bilo tako težko. Saj nimamo potrpljenja poslušati ljudi, ki nimajo nobenih težav s sluhom ali govorom, lahko samo jecljajo, pa že zavijamo z očmi. In še….čemu polžkovi vsadki in rehabilitacija govora, če je govor tako nepomemeben? Ne zamerite mi, zelo dobro vas razumem, da ste mi hoteli dobro svetovati. Za ta letnik si bo sin omislil dve uri inštrukcij matematike in bo opravil izpit in počasi bo letnik proti koncu. Po vsej verjetnosti mu ne bi bila motivacija zapraviti še en letnik, da bi šel na znakovni tečaj. Ko mu to omenim mi celo pravi-in kje ga bom sam uporabljal? Namreč v njegovi bližnji in daljni okolici ni nikogar s katerim bi komuniciral v znakovnem jeziku…..Samo zato, da bi mu bilo omogočeno razumevanje predavanja? V bistvu bi potreboval samo nekoga, ki bi mu malo težjo snov (formule) v pol ure razložil, potem pa že dela sam…..
Še enkrat hvala za odgovor in vaše mnenje.In ker smo ljudje komunikativni izražamo vsak svoja in različna mnenja. Srečno!
Še odgovor za lipi.
Da, predlagali so mu polžkov vsadek, a se sin za enkrat ne odloči. Je informatik, računalničar in pravi, da se bodo na tem področju zgodile velike spremembe, tudi glede velikosti baterij, same tehnologije in napredka znanosti. Za enkrat mu vsa ta “mašinerija”na glavi ni všeč, po vsej verjetnosti tudi zato, ker dobro komuncira in tudi….zelo rad se potaplja…..Pravi, da se splača počakati. Lepo pozdravljeni-
Predlagam, da vašo zgodbo zaupate glasilu Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), Iz sveta tišine in glasilom posameznih društev gluhih in naglušnih po Sloveniji, da bodo pristojni videli, da obstajajo tudi gluhi, ki imajo dobro razvit govor, vendar pa ne razumejo znakovnega jezika. V zadnjih 10 letih je, razen redkih izjem, šel razvoj na področju pravic gluhih v smer emancipacije slovenskega znakovnega jezika, tj. da so gluhi, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, dobili pravico do njegove uporabe v zasebnem in javnem življenju ter da jim država plača tolmača v različnih postopkih pred državnimi in občinskimi institucijami (med katere spadajo tudi različni javni zavodi, agencije in skladi). Nihče pa ni niti pomislil na tiste gluhe, ki ne uporabljajo znakovnega jezika in se sporazumevajo z govorom. Eden izmed razlogov je tudi v tem, da gluhi, ki uporabljajo znakovni jezik (ne samo slovenskega ampak kateregakoli) uporabo govora dojemajo kot diskriminacijo. ZDGNS je pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) imela že veliko sestankov na temo emancipacije slovenskega znakovnega jezika, veliko dela tudi na področju razvoja slovenskega znakovnega jezika, prilagaja informacije gluhim, ki uporabljajo slovenski (in mednarodni) znakovni jezik (npr. preko spletne televizije), zelo malo ali nič pa ne naredi za gluhe, ki uporabljajo govor oz. teh gluhih, vsaj kar jaz vem, sploh ne pozna, ne vidi jih. Zakaj? Ker so ti gluhi premalo glasni. Tudi tisti gluhi, ki uporabljajo govor, bi morali povedati, kaj potrebujejo, ne pa, da so tiho in upajo, da bodo na ZDGNS vse rešili. Zaradi dejstva, da gluhi, ki uporabljajo znakovni jezik, uporabo govora dojemajo za diskriminacijo, je naivno pričakovati, da bodo pristojni na ZDGNS za gluhe, ki uporabljajo govor, sami od sebe kaj naredili. Zato predlagam, da napišete v glasilo ZDGNS en članek, prav tako pa napišite prispevek tudi v vse slovenske tiskane medije (npr. Dnevnik, Delo, Večer, Primorske novice, Slovenske novice, itd), predlagam pa tudi, da poskusite priti v eno izmed udarnih oddaj (npr. Preverjeno, Tednik in tam poveste svojo zgodbo, itd). Le tako se bo kaj premaknilo.
Točno, situacija je še ponekod sploh nerešena, pravzaprav je bolj pravica na papirju kot v praksi. Večina fakultet in visokih šol se otepa ne glede na to, da imajo ustrezna navodila. Problem je tudi v planiranju sredstev za prihodnje leto. Skratka, preteklo bo še veliko časa, če se ne bodo gluhi prej zganili in zahtevali uresničitev… če ne drugače pa s kakšnim pravim štrajkom.
No, še en dokaz, da umetu ne moreš zaupati. Kljub vsem umetnim pripomočkom za sluh se še vedno rabi tolmača za komunikacijo gluhih s slišečimi. Še nismo tako daleč, da bi znali narediti sluh, kakršen je naraven – kljub vsem napredku znanosti in tehnike. Zgoraj pa berem o strahovih o izginjanju gluhih. Sama imam slušni aparat in mi nikakor ni takšen kot naraven sluh. Še zlasti, ko se baterija izprazni ali pa ko se aparat iztroši.
Da so gluhi prišli v sedanji položaj so rabili izjemno veliko časa, vložili so ogromno truda v to, da se SZJ vsaj priznava.
Tako da, za svoje pravice se je potrebno boriti, se postaviti zase in ja, vključiti se v društva, pisati na zvezo – zaradi gluhih in čedalje več naglušnih ta združenja obstajajo. In marsikje znajo dobro svetovati. Le poiskati je treba. To je tako …. princ na belem konju redko ali pa nikoli ne pride na dom.
Žal sem celotno lansko leto preko fb spremljal težave ene gluhe punce, ki je študirala v Novem mestu, ker ji niso omogočili plačila tolmača. Žal, ampak naslov teme vsaj v lanskem letu in v prvi polovici letošnjega leta ni držal. Žal. Lepo bi bilo, če ne bi zavajali gluhih in slišečih. Vem pa, da je takšen naslov lahko tudi posledica napačnih informacij, kar pa se gluhim pogosteje dogaja kot slišečim…
Se opravičujem vnaprej užaljenim.
Upam, da bodo nove generacije bolj adaptirane in sprijaznjene s stanjem, ki prihaja. Sam žal nisem. Mi pa ne potegne, zakaj se sekiram za nekaj, kar dejansko prizadetim dol visi. Socialnega, od države garantiranga, bo pač vedno manj. Narja ni več. Kaki tolmači, če še za hrano za deco in subvencijo za strehe siromakom ni več. Res morjo sicer delat, kar veli EU, a če dnarja ni, je muzke konc. Glejte grke. Mi smo problem, pa tud rešitev. A ostali bomo pr prvi polovici, problemu.
Mihel ti berem o plagiatih, o bečkih konjušarih, in bečkih konjušarkah… brez tolmača. Menim da vem kaj je moj, pa tud kaj je naš problem. MI.
In da bo jasno, sam nisem plagiator in ne prodajam meglo kot med drugim šolske ministrice. In tujega nočem in svojga ne dam. In zadovolen sem s tem kar mam.
Pa čau bau vsem v SLO želim pr gledanju bara, bik bradrja, kmetija iše šefa, žlahtna štorija, ne daj bok da crkne tv, finance, AB, in tonin in BS štorja…
Rezon v bodoče (če bo šlo tako naprej):, bo brezplačna le OŠ, kot včasih, 4 razredi. Pol pa vajeništvo. Kaki faks in gimnazja (in tolmači), to je le za bogate ( po žepu al duhu).
Je za stegnit od tu. Kdor more. Ne čakat, kdor čaka namreč ne dočaka.
Novorojena gluha deca mora imet večina v eni roki dudo v drugi pa tastaturo pc, redki srečkoti pa žogo, tenis lopar, pak al smučke.(ker le redek uspe)-
LP vsem od mihelna, ki ne rab tolmača.