Spoštovani,

sin je star skoraj 5 mesecev, pa še vedno škili.
Sicer je polno dojen, apgar 9, napreduje ca. 1 kg na mesec. Iz hrbta na trebuh se obrača že 1,5 meseca, pravilno, se ne izteguje.
Pazimo, da ga nosimo v lunici, da na splošno pravilno rokujemo,…

Za oči delamo vaje; primemo za bradico in levo – desno, predvsem, da gleda proti zunanjemu robu, ker škili proti nosu, premikamo barvne in zvočne igrače. V takem primeru oko lepo obrne.

Ali je možno, da škili proti nosu tudi zato, ker ima na delu očesa, kjer je solzevod, pri nosu (ne znam drugače povedati), kot ne bi bilo še dovolj razvito oko, kot bi bilo treba kožico malo prerezati :-)…ta kožica še malo prekriva oko…

Zdej sem zakomplicirala, upam, da boste vsaj malo lahko razbrali zakaj sem tako močno zaskrbljena :-((.
hvala.

Spoštovana,

glede na to, kar ste napisali, ni prav nobenega razloga za skrb. Občasno škiljenje je dovoljeno celo do 12. meseca starosti, še zlasti, če se smer škiljenja spreminja (enkrat z enim, enkrat z drugim očesom). Najpomembnejši vzrok je nezrelost središča za vid (= sliko) v možganski skorji, ki se šele “uči” sestaviti sliko, ki prihaja iz dveh mrežnic, v eno samo.

K občutku, da dojenček škili, pripomore tudi kožna guba v notranjem očesnem kotu – imenujemo jo epikantus, ki pri nekaterih plahni bolj počasi.

Zaenkrat “trenirajte” vašemu dojenčku vid s tem, da ga čim bolj motivirate k gledanju igračk, po katerih naj tudi sega z rokicami. Za vse ostalo je dovolj časa – in bo sledilo šele po pregledu pri okulistu, če bo potreben (o tem pa bo okrog leta starosti presojal vaš izbrani pediater).

Uživajte torej,