stokanje po porodu
Spoštovana,
izraz stokanje (=”jamranje”) označuje zvok, ki se pri novorojenčku ob izdihu stvori na stisnjenih glasilkah. Novorojenček glasilki stisne (primakne) z namenom, da poveča pritisk v spodnjih dihalnih poteh in s tem v pljučih, kar izboljša njihovo razpetost in s tem izmenjavo plinov v njih.
Stokanje je nespecifičen znak (to pomeni, da ni značilnost določene težave), v prvih urah se pojavi pri pribl. desetini novorojenčkov – v najlažjem primeru postokajo le tu in tam zato, ker se jim “dviguje” plodovnica in jim je slabo. Nekateri stokajo z namenom, da bi si z nadtlakom v dihalih čim prej iztisnili tekočino iz pljučk (tekočina, ki jo ima plod v pljučih, ni plodovnica in se iz pljuč ne odstrani s stisnjenjem prsnega koša ob porodu, ampak se iz pljučnih mešičkov “izčrpa” v limfne poti s posebnimi mehanizmi, ki so lahko v primeru težjega poroda, prisotnosti krvi ali mekonija v plodovnici, rojstva s carskim rezom upočasnjeni, zato ostanejo pljuča “mokra” in slabše raztegljiva). Nekateri po težjem porodu stokajo tudi zato, da čim prej izdihajo ogljikov dioksid in si na ta način zmanjšajo kislost krvi, ki je posledica prebitka mlečne kisline ob dušenju med porodom.
Stokanje pa je lahko tudi prvi znak težjih bolezni ali prirojenih nepravilnosti pri novorojenčku, predvsem prirojene bakterijske okužbe. Zato “stokače” praviloma sprejmemo na opazovanje na oddelek za intenzivno nego novorojenčkov, kjer vzamemo tudi vzorce za preiskave: predvsem mikrobiološke preiskave, v katerih iščemo bakterije; v krvi določamo CRP kot pokazatelj vnetja, včasih tudi število belih krvničk ter njihove značilnosti – tim. levkocite in diferencialno krvno sliko =DKS. Novorojenčka nadzorujemo z merjenjem nasičenosti krvi s kisikom (merimo saturacijo), včasih določimo tudi koncentracijo plinov v krvi (plinska analiza).
Večina jih preneha stokati v nekaj urah – in če ne najdemo nobenih “zloveščih” znakov ali izvidov, gre novorojenček nazaj k mami. Ob najmanjšem sumu na bakterijsko okužbo sta ločena kakšen dan ali dva več, saj raje začnemo novorojenčka zdraviti z antibiotiki in ne čakamo na težko stanje, ki se lahko pri nezrelih otrocih pojavi v nekaj minutah ali urah.
Po opisu sodeč je pri vaši punčki šlo za tim. prehodne adaptacijske težave, ki so nepomembne za njeno zdravje, rast in razvoj.
Pozdrav,
Navezujem se na to moje vprašanje in odgovor. Pri hčerkici , jutri bo 6 tednov , smo po prihodu iz bolnice opazili, da velikokrat na dan zelo globoko zajema sapo… ko jo je slišala patronažna sestra je rekla naj to omenimo v posvetovalnici. Zdravnica v posvetovalnici jo je poslušala in rekla da na srčku ni kaj narobe in najbrž ni kaj hujjšega . Zdaj pa to globoko zajemnaje sape vse bolj izgleda kot da deklico duši , isto nekajkrat na dan , najpogosteje v polsnu , ko bi rada zaspala . Govorila sem z njeno pediatrinjo in rekla je da bi lahko bile apneje in da bova šli v bolnico , najbrž kar v Ljubljano .Deklica tudi velikokrat na dan ,, na glas diha ,, – ne vem kako naj se izrazim drugače.
Zanima me ali bi lahko bilo to , dušenje ,, in glasno dihanje povezano z stokajem po porodu …
In kaj menite na kaj to kaže ”?
hvala za odgovor…
Spoštovana tpodja,
če vaša pediatrinja ob pregledu ni našla ničesar zaskbljujočega, je malo verjetno, da bi bilo dekličino zajemanje sape in neobičajno dihanje kaj nevarnega. A tako na daleč vam ne morem dati nobenega pomirljivega odgovora. Edino, kar je zanesljivo, je opazovanje deklice ali celo snemanje in beleženje njenega srčnega utripa, dihanja, pretoka zraka skozi nos in usta ter nasičenosti krvi s kisikom (tim. kardiorespirografija). To preiskavo res opravljajo na ljubljanski Pediatrični kliniki in ne predstavlja nobenega stresa ali obremenitve za dojenčka. Stres za starše pa je bistveno manjši kot negotovost, v kateri ste sedaj.
Če torej patronažna medicinska sestra in pediatrinja menita, da bi bilo dobro dodatno opazovati deklico, bo to tudi najboljša rešitev.
Zelo malo verjetno pa je, da bi bile opisane težave kakorkoli povezane s stokanjem po porodu.
Pozdrav,
Hvala za vaše odgovore .
En dan sva bili v bolnici na opazovanju .Vsi izvidi ok , je pa aparat za merjenje kisika velikokrat zaznal padec pod kritično mejo za nekaj trenutkov , predvsem takrat ko se je videlo da ima naša deklica težave ,izgleda da ima težave z hrano oz. kislino ki se ji vrača v požiralnik …Zato je dobila diagnozo sum na refluks …
Zanima me pa to, naročeni sva na cmcrf v pediatrično kliniko vLjubljani… Uro imava ob 17.00 za sprejem .Imam dve vprašanji … kako ta preiskava poteka , kako dolgo bova v bolnici.
Pa še nekaj , ker na napotnici piše sum na refluks ( in ostalo) in ker je bila omenjena ph metrija , me zanima ali lahko tudi to preiskavo pričakujeva v Lj oz. mogoče čudno vprašanje , ali se phmetrija opravlj samo v lj ali tudi drugje ? To sem pa pozabila vprašati ..
Hvala za odgovor…
Spoštovana,
snemanje CMCRF praviloma poteka preko noči, zato ste sprejeti popoldne in zjutraj odpuščeni domov. V času preiskave je dojenček “priklopljen” na poseben monitor – preko nalepljenih elektrod spremljajo srčni utrip, preko tipala na rokici (ali nogici) nasičenost krvi s kisikom, preko posebnega traku gibanje prsnega koša (= dihanje) in preko nalepk s tipali pod noskom pretok zraka skozi nos in usta. Nobeden od teh postopkov ni za otroka boleč ali neprijeten.
Ali bodo opravili še kakšno dodatno preiskavo (mednje sodi tudi pH-metrija za potrditev ali izključitev refluksne bolezni), je odvisno predvsem od rezultata CMCRF – o tem se boste torej morali pogovoriti z zdravnikom, ki bo odčital zapis.
Ker ste bili napoteni za CMCRF na Pediatrično kliniko, bodo tudi morebitno pH-metrijo opravili na istem mestu (le na drugem oddelku) – v regionalnih bolnišnicah nimajo dojenčkom primernega (in temu primerno dragega in zapletenega) aparata, imajo ga pa v UKC Maribor.
Srečno,
ČEeprav naša deklica ni več novorojenček se navezujem na svoje vprašanje. K sreči snemanje cmrcf ni pokazalo nič katastrofalnega, čeprav sem malo v dilemi, ker je snemanje potekalo v dekličinem trdnem spanju, takrat pa deklica nima težav, vendar najbrž bi snemanje vsaj nakazalo če bi bilo kaj narobe…
TUdi tu so zdravniki rekli da bo najbrž refluks, imava še ph metrijo v torek vLjubljani.
Zanima me kako se dokazani refluks zdravi pri dojenčku- deklica je polno dojena, 8 tednov stara.
pa še to me zanima, v LJ. JO je pregledal tudi nevrolog in podal sum na Sandiferjev sindrom, zaradi dekličinega zvijanja nazaj in ohlapnega mišičnega tonusa, če sem prav razumela…mogoče kakšna beseda o tem sindromu, glede na to da skoraj ni člankov v slovenskem jeziku, nevrolog je rekel da nas ne rabi preveč skrbet.
V razvojni ambulanti sva že naročeni…
najlepše se vam zahvaljujem za vaše prijazne odgovore…
Spoštovana,
pri novorojenčku in dojenčku v prvih mesecih se cikel globokega in plitvega spanja menjata zelo hitro, zato zadostuje že nekajurno snemanje CMCRF, da zajame vse faze. Zato ste lahko kar brez skrbi, če je bil zapis snemanja nezaskrbljujoč (ali b.p. = brez posebnosti, kot radi rečemo).
Ker ima po podatkih iz strokovnega slovstva več kot dve tretjini dojenčkov v starosti med 2. in 6. mesecem ob pH-metriji ugotovljen padec vrednosti pH v sredini požiralnika (kar je merilo za diagnozo gastroezofagealnega refluksa), bo vaše dete bolj izjemno, če refluksa ne bodo dokazali…. Težavo predstavlja izključno gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), pri kateri otrok zaradi refluksa ne uspeva, ima znake vdihovanja (aspiracije) želodčne vsebine (ne le pljučnice, večina ima hripav jok). “Zdravljenje” refluksa je največkrat povezano z dvignjeno lego po obroku, z gostitvijo mleka (npr. z Rižkom), celo z zdravili (tim. blokatorji protonske črpalke). Sama sodim med nasprotnike zdravil, kadar otrok nima znakov bolezni, torej GERB, saj nobeno zdravilo ni povsem brez stranskih učinkov. Tudi zato, ker po 6. mesecu znaki refluksa itak izvenijo.
Glede Sandiferjevega sindroma pa priznam, da mi diagnoza ni bila nič znana, sem morala malo pobrskat po slovstvu (hvala bogu, da obstaja google) – in ugotovila, da gre za izjemno redko bolezen, ki se lahko pojavi pri 1% tistih z GERB. Ki se pojavlja predvsem v starosti med 18. in 36. mesecem, ki se kaže z zelo značilnimi nenormalnimi zvijajočimi se gibi glave in okončin, kot nekakšni krči. In ki ima dobro prognozo (no, vsaj to je nekaj dobrega). Glede na to, kar ste zapisali o vaši punčki (še zlasti glede na njeno starost), imam (neprijeten) občutek, da se je nevrolog delal malce učenega, vaše razširjene zenice in prestrašen obraz so ga pri tem še dodatno spodbudile… 🙂
Lep pozdrav,
Spoštovana,
takole po opisu bi rekla, da vaš dojenček gode od užitka ali pa godrnja zaradi lakote.
Pravo stokanje = jamranje je stalno, ob vsakem izdihu, torej ne tu in tam vsakih nekaj ur. Praviloma je povezano z nerazpoloženjem, šibkejšim jokom, odklanjanjem dojenja, hitrejšim dihanjem, ugrezanjem medrebrnih prostorov in še s čem.
Mi je res žal, da sem vas prestrašila.
Lep večer,