Spoštovana dr. Tanč!

Ko je moj sin pri 3 mesecih staknil prvi prehlad, sem mu poleg fiziološke raztopine za spiranje nosa v lekarni kupila tudi daleron. Že takrat me je zbodlo navodila farmacevtke, da ga malemu lahko dajem samo za povišano temperaturo, za bolečine pa ne, saj mi še ne more povedati, če ga kaj boli.
Čeprav gre za mojega prvorojenca, sem prepričana, da natanko vem, kdaj trpi bolečine. Takrat je jokav, slabo spi, slabo je, predvsem pa se ne smeji in ga do smeha ne morem pripraviti niti s pesmicami niti z žgečkanjem.
Ob prehladu tako ni imel vročine, je pa ob navedenih simptomih prejel daleron. Kake četrt ure zatem je nehal jokati in se obnašal kar nekako “zadeto” (kot bi se vsakdo, ki mu bolečina po več urah končno popusti), še četrt ure kasneje pa je končno zaspal za več kot 20 minut. Sumim, da je bolečina izvirala iz zamašenih sinusov.
Danes so se simptomi, ki po mojem mnenju govorijo o bolečini, ponovno pojavili. Ker je sinu en zobek že pokukal na plano, sem mnenja, da ga muči izraščanje drugega zobka.
Zanima me, ali se je res treba izogniti uporabi analgetika in si reči, naj malo stisne zobe, da tako hudo že ne more biti, saj smo vendar vsi dali to skozi, ali pa se ozirati na novejše smernice, ki veljajo za odrasle, da je bolečina lahko bolezen že sama po sebi in jo je treba prav tako zdraviti?
Razumem, da dalerona ne smem dajati kar vsevprek. Zanima me le pediatrična doktrina glede zdravljenja bolečine: ali je dovolj že moj občutek, da sina boli?

Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem!

Seveda bomo otroku blažili bolečino, če bomo vedeli, kaj ga sploh boli. Ne bomo pa mu dajali zdravil, pa ne vemo ali ga sploh kaj boli. Boli lahko karkoli, zdravimo pa vzrok ne znak (bolečino).
Če zdravimo samo bolečino, lahko spregledamo resno stanje. Zato ne eksperimentiramo z zdravili, pač pa poskusimo opredeliti vzrok bolečine. Enako velja za vročino – ne zbijamo vročije v nedogled, ampak hočemo vedeti, kaj povzroča to vročino.
Daleron ne deluje 15 minut po zaužitju.

Odgovorili ste mi lepo po “reglcih”, kot se spodobi postopati s slehernim laikom.

Bom bolj natančna: moj 7-mesečni sin, donošen, cepljen po programu + rotateq, je afebrilen, acianotičen, anikteričen, brez izpuščajev, normokarden, normopnoičen. Oči ne izgledajo pordele, v ustih ni vidnih razjed, izrašča zob številka 31, tonzili bp, na poteg uhlja se ne odzove. Kljub temu je sin jokav, že ves dan slabo je, si v usta tlači trše predmete, ki mu pridejo pod roke, in jih grize, se ne smeji in ga je do smeha tudi zelo težko pripraviti. Ali lahko sumim, da je tak zaradi bolečine, najbrž ob izraščanju zoba, ali naj tečem na urgenco in razjezim dežurnega psihiatra, kako starši ne znamo opazovati svojih otrok?

Ker sem sama vrsto let, do odrešilne operacije, trpela bolečine, mi lahko verjamete, da analgetiki na tešče pokažejo prvi učinek že v četrt ure, polnega pa v pol ure.

Še posebej nelaikom mora biti jasno, da je škodljivo zdraviti znak in ne vzroka bolezni. Npr. zdraviti bolečino pri požiranju, ne pa vnetje želodčne sluznice. Npr. zdraviti bolečino v trebuhu, ne pa vnetega slepiča. Zato mi je res nerazumljiv vaš način pisanja.
Verjetno veste, da vlečenje za uho ni noben siguren znak vnetja ušes. Da ne vem, kaj bi pri dežurnem psihiatru? zaradi bolečine pri otroku. Če pač mislite, da je vzrok bolečine izračanje zoba, mu boste bolečino ublažili, ampak, a to pomeni, da otrok dobiva paracetamol več mesecev, kot pač izraščajo zobje? Dojenček ni na tešče in njemu paracetamol začne delovati v pol do ene ure.

Bolečine zaradi izraščanja zob ne nameravam zdraviti več mesecev, temveč zgolj takrat, kadar otroka ogroža do te mere, da začne zavračati hrano in mu onemogoča spanje.
Tudi odraslim ob kronični bolečini (recimo pri bolečinah v križu) ponudimo analgetike, ki naj jih jemljejo po potrebi. Ker je večina izmed njih odgovornih in tablet ne jemlje kot bonbončke, počakajo z njimi, dokler bolečina ne preseže nekega vzdržnega praga.
Zanimalo me je le, če se lahko tako ravna tudi pri dojenčkih. Nekoč sem namreč doživela, da so k nam s Pediatrične klinike pripeljali otroka v terminalnem stadiju raka, ki je bil brez ustrezne analgetične terapije, češ da to škodi otrokovemu razvoju.

Pri delovanju analgetika sem vam opisala enkraten dogodek, pri katerem je otrok hrano zavračal že ves dan in tako na tešče prejel paracetamol.

Vseeno se vam za odgovor najlepše zahvaljujem, pa tudi za potrpežljivost in profesionalnost!

Seveda bomo lajšali bolečine, vendar takrat, ko bomo poznali vzrok bolečine in ne na slepo. Seveda bomo dali analgetik (paracetamol otroku), če otrok boleče joka in bomo počakali do pregleda. Ne moremo pa dlje časa zdraviti bolečine in ne poznati njenega izvora. Če ste dali primerjavo s kronično bolečino v križu, seveda nesteroidni antirevmatiki, ki delujejo tudi analgetično, ampak mi vemo, od kod bolečina in zakaj je prisotna. ODrasel človek pove, kaj ga boli in pokaže, kje ga boli. Otrok pa samo boleče joka in po joku sklepamo na bolečino. Hudo prizadet otrok samo postokava, sicer zdrav otrok pa ob bolečini hudo joka.
Res je tudi, da je šele zadnjih 10 ali 20 let splošno sprejeto ukrepanje, da se otroku bolečina blaži. Včasih je veljalo, da z analgetiki zakrijemo bolečino in njen vzrok in tako so otroci resnično trpeli (povsem nedopustno) npr, renalne kolike ali bolečine v trebuhu do pregleda pri kirurgu. To je seveda enako nedopustno in nečloveško kot prepogosta ali nekritična uporaba analgetika.