Spoštovani,

sprašujem za svojega očeta. Star je 79 let.

Pred kratkim je bil sprejet v bolnišnico zaradi visokega CRP (180). Ugotovili so svežo pljučno embolijo in sežo GVT, od tumorskih markerjev pa povišan PSA (11,7). UZ abdomna: “povečana prostata, 42 mm, homogen parenhim”. Urološki rektalni pregled prostate: “prostata močno povečana, trše, elastične konzistence, predvsem je bolj povečan in trši levi lobus.” Postavljena diagnoza mlg.prostate, terapija Androcur 100mg 3×1 tbl, kontrola čez 5 mesecev.

Oče ima visok krvni pritisk, kronično ledvično bolezen, aterosklerotično bolezen srca, persistentno AF, hiperholesterolemijo, vsak dan prejema fragmin injekcije. S prostato doslej ni imel težav.

Zanima me, ali je možno na osnovi UZ in rektalnega pregleda postaviti diagnozo Ca prostate? Ali je v tej starosti in glede na že ugotovljene bolezni tak način zdravljenja Ca prostate običajen?

Lepa hvala za odgovor in lep dan Vam želim,
Ana

Spoštovani!

Z rektalnim pregledom sicer ni mogoče 100% postaviti diagnoze raka prostate, je pa mogoče posumiti na to. V starosti 79 let je precejšnja verjetnost za prisotnost raka prostate v organizmu vsakega moškega. Ni pa nujno, da ga ta rak ogroža. PSA 11,7 se zdi za to starost še povsem neproblematičen.

Če bi želeli histološko potrditi diagnozo raka (kar sicer sam večinoma napravim), bi morali za to v opisanem primeru izpostaviti bolnika biopsiji prostate, ki predstavlja tveganje za krvavitev (kar je še posebej rizično v povezavi s trombozo in antikoagulantno terapijo) in tveganju vnetja in sepse (kar je ob pravkaršnjem prebolevanju podobnega stanja s CRP 180 še posebej tvegano). In rezultat – 95% bi dobili izvid raka prostate.

In kako bi ga potem zdravili? Glede na to, da je PSA za to starost relativno nizek (11.7 v starosti 79 let), je gotovo izbira zdravljenja zelo smiselna – pričakovati je, da bo PSA ob kontroli upadel, nato bodo lahko tablete prekinili in jih ob naraščanju PSA spet uvedli – možno je intermitentno zdravljenje – to se zdi za opisano stanje bolnika zelo dobra izbira.

Tudi če nima raka prostate (verjetnost manj od 5%) pa ima nedvomno z rektalnim pregledom ugotovljeno problematično prostato. Zato je smiselno uvesti zdravljenje, ki bo na prostato močno delovalo in bistveno bolj zmanjšalo tveganje, da se mu zapre voda, kot če bi prejel zdravilo za ne-rakavo prostato. V stanju, kot je, za operacijo ni primeren in bi mu trajni urinski kateter samo še poslabšal situacijo. Zato se zdi Androcur v tem primeru najboljša izbira.

Če bi imel precej povišan PSA (v tej starosti bi bilo to vsaj nad 20), bi bilo smiselno razmišljati o kemični ali kirurški kastraciji in iskati morebitne kostne zasevke ter jih zdraviti. Tu bi se potencialno lahko pojavilo vprašanje histološke diagnoze pred uvedbo kastracije. Pri PSA 11.7 ob starosti 79 let in vsem drugem navedenem pa se zdi uvedba Androcurja brez izpostavljanja rizikom in zapletom biopsije prostate trenutno najboljša mogoča izbira.

Torej – ne, z gotovostjo lahko diagnozo postavi samo histologija ali citologija. Vendar se zdi glede na opis stanja bolnika opisano ravnanje najboljše v dani situaciji. Če se mu bo stanje izboljšalo, se bo lahko histološka verifikacija opravila kadarkoli v prihodnosti (z biopsijo ali transuretralno resekcijo), zdravljenje pa se lahko kadarkoli opusti oziroma prekine (glede na spremembe PSA – ko bo – če nima raka bo gotovo, pa tudi sicer skoraj zagotovo, PSA upadel na primer pod 1, se bo z Androcurjem prekinilo in čakalo, da spet naraste, preden se ga bo ponovno uvedlo). Če pa bo PSA naraščal, se bo zdravljenje še dodalo ali zamenjalo in v tem primeru je bilo zelo dobro, da se je zdravljenje že začelo in se ni čakalo.

Skratka – v visoki starosti ob številnih dodatnih boleznih se zdi tak način postopanja urologa za bolnika zelo smiselna odločitev.

Lepo pozdravljeni!