V določenih obdobjih se mi pojavljajo iste težave (ponavadi v izpitnih obdobjih, ali ob stresnih dogodkih), vendar se mi je tokrat izrazilo še intenzivneje. Bila sem tudi na urgenci zaradi močnega bitja srca, vrtoglavice in dušenja, vendar krvni izvidi in izvidi kardiologa niso pokazali nič.
Sedaj se dnevno srečujem z občutki tesnobe, morda tudi panike. Občutek imam da bom izgubila razum, ves čas pa to spremlja vrtoglavica. Ves čas sem v strahu, da se mi bo “zmešalo”. Sedaj še čakam na izvide, vendar bi zelo rada obiskala kakšnega strokovnjaka, ki bi mi pomagal čimprej. Imam občutek, da se mi stanje slabša, grozno mi je iti med ljudi, zdi se mi kot da nisem pri sebi 🙁
Mi lahko karkoli svetujete lepo prosim? Nisem vedela na koga naj se obrnem v času ko čakam na izvide.

Pozdravljeni!

Dobro je, da ste opravila kardiološke preglede, da lahko izključite fizične vzroke vaših težav. Tesnoba in napadi panike so zelo neprijetni in lahko povzročajo težave tudi na drugih področjih (pogosto tudi zaradi izogibanja določenim situacijam…), niso pa življenjsko ogrožujoči.
Pri napadih panike (ko se vam zdi, da boste izgubila razum, začutite hitro bitje srca…) je pomembno, da namesto, da pustimo strahu, da nas preplavi, pravočasno začnemo preusmerjati pozornost. Ko začutite prve znake naraščanja tesnobe in strahu, poskusite preusmeriti misli na enega od naslednjih načinov: štejte nazaj od 100 do 7, štejte stvari enake barve v prostoru, imenujte stvari, ki jih vidite v prostoru (lahko tudi v tujem jeziku), ponavljajte besedilo kakšne pesmi, ki vam je všeč in vas pomirja, spomnite se aktivnosti in počutja na dan, ki vam je bil prijeten (recimo na počitnicah…). Poleg tega ne pozabite na umirjeno in globoko dihanje, dobro je tudi, če redno izvajate kakšne sprostitvene tehnike (meditacija, avtogeni trening, lahko tudi sprehodi v naravi – kar vam pač najbolj ustreza). Tesnobo in napade panike lahko poslabšajo tudi kajenje, uživanje drog, kofein, alkohol, utrujenost, zato je seveda zdrav način življenja nadvse dobrodošel. Pomembno je tudi, da se v takšnem obdobju ne »zaprete vase« – čeprav je včasih težko, pojdite v družbo, ukvarjajte se s stvarmi, ki vas veselijo.
V kolikor bodo težave še trajale, je priporočljivo poiskati tudi strokovno pomoč (psiholog, psihiater, psihoterapevt), ki lahko precej pripomore k hitrejšemu izboljšanju.

Želim vam vse dobro in vas lepo pozdravljam,

Res se vam najlepše zahvaljujem za odgovor. Se trudim z dihalnimi tehnikami in sprehodi v naravo. Vpisala sem se tudi v jogo. Vendar pa me je iskreno še vedno kar malo strah, saj imam napade dnevno in ne razumem zakaj so prav zvečer najhujši. So mi pa vaše besede v veliko vzpodbudo.

Pozdravljeni!

Vaš strah je precej razumljiv, gre za zelo neprijetne občutke. Težko rečem, zakaj se vam pojavljajo predvsem zvecer – naraščajočo tesnobo bi lahko povezali z morebitnimi stresnimi dogodki, skrbmi ali preobremenjenostjo čez dan, potrebno pa je upoštevati, da na tesnobo in napade panike vpliva tudi utrujenost. Tako, ko je pomembno redno gibanje in aktivnost, je pomembna tudi zadostna količina spanca in počitka.
Medtem, ko za nastanek težav obstaja določen razlog, pa lahko izginejo nenadoma. Zato se poskusite osredotočiti na sedanji trenutek – s tem se zmanjša strah pred novim napadom, ki naj bi šele prišel, kar lahko tudi precej vpliva na kvaliteto življenja. Pomaga lahko tudi pogovor o strahovih in občutkih, predvsem z osebami, za katere imate občutek, da vas bodo razumeli in, katerim lahko zaupate.

Srečno in lep pozdrav,

Pozdravljeni..

Stara sem 21 let. Visoka 160cm, težka 50kg. pred dvema mescoma sem bila na operaciji konizacije. Operacija je uspela, sedaj je vse v redu. med tem mi je umrl dedek za možganskim tumorjem. na njega sem bila zelo navezana. Od takrat, ko je zbolel opažam spremembe na sebi: shujšala sem skoraj 15kg. (prej sem imela okrog 65kg) zbadanje v prsih, občasna vrtoglavica, slabost in omotičnost, občasno tresenje rok. Glava me ne boli, ampak imam čuden občutek v njej, težka glava. čuden občutek v ušesih in v predelu glave okrog oči.. Občasno sem zmedena, imam občutek kot da megleno vidim(ta občutek mine).. To da sem zmedena, opazim predvsem ko se na to osredotočim oz ko na to pomislim. ZELO me je strah, da ni kaj hujega (kot pri dedku). Ampak pred vsemi temi težavami v družini teh bolečin in težav nisem opazila. Bila sem OK. med tem, ko se je to začelo sem že bila na preiskavah vode in krvi. vse je ok. imela sem le rahlo vnetje ušes. Ima kdo podobne težave? prosim za mnenje in pomoč. K zdravniku me je strah zaradi hujših bolezni, čeprav mislim, da je vse na bazi stresa, saj pred vsem tem teh težav nikoli nisem imela. imam le rahlo znižan krvni tlak.

Pomoč?

Pozdravljeni!

Težave, ki jih opisujete, so značilne za tesnobnost, anksioznost, k nastanku katere lahko veliko pripomore tudi stres. V kolikor je temu tako, je pomembno, da v svoj vsakdan vnesete sproščujoče aktivnosti (športne aktivnosti, meditacija, sprehodi – karkoli vam ustreza). Za vami sta dva precej stresna dogodka – operacija in smrt dedka – katera sta verjetno tudi pomembno vplivala na nastanek vaših težav.
Vsekakor vam priporočam, da se o svojih težavah pogovorite z zdravnikom – izključitev fizičnih bolezni seveda močno vpliva na psihično počutje.

Želim vam vse dobro in vas lepo pozdravljam,

lp imam težave ,cipraleks sem jemala 4 leta zaradi depresije in panične motnje.Sedaj sem zdravljenje ukinila ker mi je to priporočala os zdravnica.No sedaj sem že dober mesec brez zdravil ,ukinjala sem počasi …..ampak sedaj se stvar tesnobe strahu in panike vračajo in me je na smrt strah kaj zdaj in kako naprej ….prosim za pomoč in odgovor ,HVALA upam da me spet ne čaka takšna mora kot sem jo dala skozi ,namreč vsak dan na urgenci groza lep pozdrav in hvala Mikša

Pozdravljeni!

Svetujem vam, da ponovno pričnete z Cipralexom 10 mg zjutraj. Obisk pri psihiatru bi vam pomagal v tem smislu, da bi skupaj ugotovila, ali se je depresija ponovila ali pa je mogoče priključena kaka druga motnja, recimo panično anksiozna motnja. Ko bo diagnostični postopek opravljen, bo tudi zdravljenje uspešno.

Pozdravljeni!

“Ko začutite prve znake naraščanja tesnobe in strahu, poskusite preusmeriti misli na enega od naslednjih načinov: štejte nazaj od 100 do 7”, …

Zakaj ravno do 7? Je tukaj mogoče kakšen psihološki trik? Ali je treba šteti po eno manj?

Hvala!

M.

Pozdravljeni!

Do 7 in ne do 0 zato, ker gre za “dvojno zaposlenost” misli – prva pozornost je namenjena štetju nazaj, ob tem pa imamo stalno v mislih še to, da štejemo le do 7. Potrebno je namreč čimbolj “zaposliti” misli.

Lep pozdrav,

Tudi jaz sem imel v mlajših letih podobne težave (hudo tesnobo,panični napadi…) Psihiatri kot moj zdravnik so me zelo razočarali. Opreti sem se moral na lastne moči,ki pa so bile v slabem stanju. Ker pa sem raziskovalni tip, sem to izkoristil. Poskusil sem vse od a do ž razen zdravil,alkohola,droge. Ugotovil sem da je najboljše zdravilo delo ki te motivira ,redno GIBANJE,pozitivno razmišljanje,družba pozitivnih ljudi,pogovor z osebo ki ji zaupaš. Vse te stvari se med sabo dopolnjujejo in ti zelo pomagajo.
Danes imam 43 let in živim normalno življenje brez večjih tovrstnih težav,ki pa mi jih je z leti pomagala omiliti tudi narava.
Pa veliko sreče vam želim! Lep pozdrav

Pozdravljeni,

Imam psihične motnje oziroma težave,ki trajajo že dobrih 22 let.Začele so se,ko sem bila stara 15 let,danes jih štejem 37.Nikoli se nisem zdravila psihiatrično ali kako drugače,nisem jemala nobenih pomirjeval,antidepresivov ali česarkoli drugega.Vseskozi sem poskušala zadeve reševati sama po najboljših močeh,sedaj pa je situacija prišla tako daleč,da sem spoznala,da tako ne gre več naprej.Gre za strah,ki ga dejansko ne znam opisati,še najbolje bi rekla,da gre za strah pred samim seboj,mogoče zveni smešno ampak ko se ta zadeva pojavi je grozno,srce mi razbija,ne morem se pomiriti in jasno razmišljati,ker me ta strah dobesedno preplavi,vendar pa sem ugotovila,da pomaga preusmeritev misli na kaj drugega.Pojavi se,ko sem sama doma ali sama kje na poti…skratka kadar sem sama,zdi se mi kot,da sem programirana in kadar vem,da bom sama me je že vnaprej strah.Imam pa tudi druge strahove npr,strah pred smrtjo svojih najbližjih,strah pred prihodnostjo,ampak najmočnejši je strah pred samim seboj,kot,da se “psihično ne najdem “.Ne bi se želela psihiatrično zdraviti z raznimi zdravili,ker se mi zdi,da ta samo potlačijo zadeve v podzavest dejansko pa ne ozdravijo ampak želim ,da me nekdo nauči živeti s to motnjo,da bi jo lahko obvladala,ko se pojavi ne pa,da ona mene obvladuje in dela sužnja.Želim si kolikor toliko kvalitetnega življenja,prosim svetujte mi kaj naj storim? Ali bi mi pomagala psihoterapija?
Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Pozdravljeni!

Opisujete težave, ki so značilne za anksioznost (strah pred smrtjo, prihodnostjo, živčnost…) ter napade panike (pospešeno bitje srca, strah, ki “preplavi” in onemogoča…). Pri napadih panike zelo pomaga preusmerjanje pozornosti (kar tudi že izvajate in ki je opisano v predhodnih sporočilih), nasploh pa skrb za urejen življenjski ritem (redna in primerna prehrana, urejeno spanje, fizična aktivnost in sproščanje). Svetujem tudi, da preberete čimveč literature o tovrstnih težavah, se morda vključite v kakšno skupino, forum ipd. – včasih zelo koristi, če smo informirani o izkušnjah drugih, ki se soočajo s podobnimi problemi. Vsekakor pa pri tovrstnih težavah precej pomaga tudi psihoterapija, s pomočjo katere se odkrijejo in odpravijo vzroki za nastanek težav.

Želim vam vse dobro in vas lepo pozdravlhjam,

lep pozdrav , tudi jaz prosim za vase mnenje.Zacelo se je dogajat ze pred 12 leti .Omotica ,strah ker nisem vedel kaj se dogaja z mano .Vcasih se je to stopnjevalo potem pa minlo.tako sem pregural te lete , star sem 37 let.Seveda sem dal vse preizkave skozi in vse bp.zadnje 2 leti pa katastrofa nemorem vec normalno delati nemorem delati to kar me veseli vrtoglavice omotice bolecine v glavi vse to me posteno nazera zivce .Pozabil sem povedat da sem bil tudi pri psihijatro,ki pa mi ni dal nobenih zdravil,to je bilo prej .Moja zdravnica mi je dala tablete xanex,ki pa mi nepomagajo kaj dosti ,zato nevem vec kaj naj naredim.Te tezave se bojim da mi krhajo tudi zakon,saj me grozno obremenujemo.Zato prosim , če mi povete kaj naj naredim .Hvala lepa.

Pozdravljeni,

dobro je, da ste opravil vse preiskave (v kolikor vas še vedno skrbi, oziroma bi bil možen fizičen vzrok vaših težav, lahko kakšno tudi ponovite). Čeprav je včasih psihičen izvor težav težje odpraviti, je dobro to, da se lahko osredotočimo predvsem na en vidik zdravljenja v nekem obdobju. Svetujem vam torej, da pričnete z delom na sebi. To lahko najprej poskušate sami (uredite si življenski ritem, skrbite zase, premislite, ali je v vašem življenju kaj, kar vas obremnjuje, moti… in delajte na tem, da bo spremenjeno…), vsekakor s pomočjo literature (za začetek priporočam vse, kar vključuje kognitivno vedenjsko terapijo). Če ne bo šlo, če bodo torej vaše težave še prisotne, ne odlašajte z iskanjem pomoči, predlagam, da se obrnete na psihoterapevta ali pa ponovno obiščite psihiatra (drugega, v kolikor ocenjujete, da vam prvi ni ponudil ustrezne pomoči).

Želim vam vse dobro in vas lepo pozdravljam,

Pozdravljeni,

Star sem 28 let. 179 cm cca. 90 Kg. Redno kadim 7 let in pijem 2 -3 kave dnevno. Alkohol uživam zelo redko.

Pred enim tednom me je enkrat dopoldne obšla vrtoglavica kateri je sledil čudn pritisk v glavi, oblivalo me je. in zatem sem začutil mravljince na obeh levih udih. Rešilec me je odpeljal na urgenco, kjer sem imel še 4 take napade..dokler nisem prejel analgetika proti bolečinah in bruhanju, od takrta nisem imel več napadov. Po pregledu na urgenci in nevrološki kliniki niso na krvi odkrili ničesar posebnega….sicer naj bi preboleval neko virozo vendar vročine razen na dan napadov nisem imel. Ob pregledu na nevrološki , 3 nevrologi niso našli nobenih problemov.

Konec tedna je bilo počutje že veliko boljše. Zadnje dva dni se je počutje ponovno poslabšalo.
Tokrat čutim hitro bitje srca in tesnobo pri srcu. Pritisik sem si meril in je ok, medtem ko srčni utrip med dnevom niha med 60-80…s tem da se ne naprezam. Seveda sem od dneva napada opustil kajenje in kavo.

Pred 3 meseci sem pustil zelo stresno službo ravno iz razloga ker sem bil preveč živčn …in glede na mojo starost se niti meni niti mojim staršem tak stres ni zdel primeren. Ali je možno da je stanje v katerem sem sedaj posledice stesa pred 3 meseci ? Ali je to prišlo za mano ?
Sicer moram še na MRI in EEG, vendar ali je morda to res problem z živci ?

Hvala lepa.

Pozdravljeni,
ped tremi leti sem se prvič srečala z napadi panike. Obiskala sem psihiatra in leto dni jemala cipralex in občasno Helex 0,25 mg. Sedaj ne jemljem nikakršnih zdravil. Prejšnji teden pa se mi je zopet pojavil nekakšen strah. Nenadoma sem dobila občutek, da se ne morem več premakniti, da kar bom prejela v roke, da mi bo padlo iz rok, roke se mi potijo, v trgovini mislim da bom omedella itd… No in še danes me je kar strah (sicer manj), da mi bo kje v službi pošla moč, da se ne bom mogla premakniti itd…
Ali mislite, da bi morala ponovno obiskat psihiatra in pričet z jemanjem cipralexa, ali si lahko pomagam s kakšno tableto Helexa. No prazaprav bi rada ta strah premagala brez tablet, ker namreč konec tedna odpotujem na dopust.
Je pa res, da sem prve napade panike dobila ko sem bila na dopustu, ali bi bilo mogoče, da se je ta strah pojavil zaradi tega, ko sedaj zopet odhajam na dopust?
Hvala !

Sama (v primeru anksioznosti) nisem zagovornica jemanja medikamentov, zato me veseli, da jo želite premagati brez njihove podpore. Izkušnje v psihoterapevtski praksi so me namreč naučile, da vzroka nastanka motnje ne pozdravijo, temveč nanjo položijo le obliž. Zgodi se namreč, da se tesnoba kmalu po prenehanju jemanja zdravil ponovno pojavi.

V vašem primeru, ko se želite strahu znebiti do konca tedna, pa verjetno brez zdravil ne bo šlo, saj same anksioznosti v tako kratkem času ni mogoče odpraviti. Zato vam svetujem, da si v tem obdobju pomagate s Helexom 0,25 mg, vendar samo v primeru, ko bo to nujno potrebno. Pred tem si lahko pomagate tako, da za nekaj trenutkov gledate v oči nekomu, ki mu zaupate (na ta način boste prišli nazaj v stik sama s seboj), da poskušate začutiti svoje telo in tla pod nogami (da se “prizemljite”), da si rečete “Vse bo OK” in da ne razmišljate preveč (čeprav je to v trenutkih tesnobe res težko). Izredno pomembno je namreč, da fokus iz “glave” (dom razuma) preusmerite v “trebuh” (dom čustev).

Po prihodu iz dopusta pa vam toplo priporočam, da obiščete psihoterapevtsko pomoč, kjer boste s pomočjo strokovnjaka pogledali od kod izvira vaša anksioznost in na kakšen način bi jo lahko obvladovali. Dejstvo je, da anksioznost (kot sem že pisala) izvira iz občutkov nezaupanja in posledično želje po kontroli in se rada pojavi, kadar smo v neznanih situacijah (npr. kot ste sami rekli, da se vam je prvič pojavila, ko ste šli na dopust).

Upam, da vam bo kaj od zgoraj navedenega pomagalo. Vse dobro vam želim in miren dopust.

Hvala vam za odgovor, sedaj sem se že vrnila in dopusta, bila je prava kriza, nisem in nisem se mogla sprostit. Non stop je bil prisoten strah, nemoč v nogah in občutek, da bom omedlela. Poskusilasem tudi z kozarcem vina, da bi se pomirila vendar ni pomagalo. Ker je moj psihoterapevt odsoten sem obiskala osebnega zdrvnika in mi je predpisal helex 0,25 mg 14 dni zjutraj, potem pa naj preneham z uživanjem tablet, da se bo stvar umirila. Sedaj ga že jemljem teden dni vendar strah še ni popolnoma izginil. Spremenila sem tudi način prehrenjevanja, uživam veliko zelenjave in vode, poskušam se sprostiti z globokim dihanjem itd. Ali mislite, če bi zjutraj zaužila dve tableti, da bi mogoče to pomagalo, da bi lahko 8 ur zdržala prez strahu v službi, ker moj psihoterapevt se vrne šele konec maja, oziroma koliko tablet bi sploh lahko zaužila na dan?

Hvala za pomoč.

Draga Venezuela,

Žal nimam primerne izobrazbe, da bi vam lahko svetovala glede odmerka zdravila. Običajno pa ne jemljemo večjega odmerka, kot nam ga predpiše zdravnik.

Nadaljujte z zdravim prehranjevanjem in delajte vaje, ki pomagajo pri preprečevanju anksioznosti. Nekaj sem vam jih predlagala jaz in tudi moja predhodnica je precej pisala o tem (npr. štetje nazaj od 100 do 7).

Želim vam, da bi dneve do vrnitve vašega psihoterapevta preživeli čim bolj mirno. Zaupajte vase in verjemite, da bo vse v redu.

Lepo vas pozdravljam,