Že nekaj časa prebiram ta forum in mislim, da bo kar pravi naslov za moje vprašanje.

Kot že naslov teme pove me zanima, kako pristopiti do punce nap. v diskoteki ali kakšni zabavi, mogoče celo na ulici ali v trgovini?
Zdi se, da enostavno nimam pravega načina. Če sem direkten in punci rečem, da mi je všeč in če bi šla z mano na kakšno pijačo imam občutek, kot da se ustraši. Če se s punco samo spogledujem in ne pristopim, tudi ona ne naredi prvega koraka.
Kakšne neumne fraze pa tako ali tako nikoli ne uspejo. Nisem in nočem biti pa vsiljiv.

Torej.. Kakšen je tisti pravi pristop? Kako začeti prvi pogovor? Direktnost se očitno ne obrestuje. Kakšne so vaše izkušnje?

Vprašanje za punce: kaj vam je pri prvem pristopu najbolj všeč (konkretno)?
Vprašanje za fante: na kakšen način ste največkrat dobili telefonsko ali ste ze zmenili za pijačo (konkretno)?

Glede na situacijo, primerno…npr. v trgovini ona izbira npr. pralni prašek nakar pristopiš in vprašaš, če ti lahko pomaga pri izbiri pralnega praška oz. kateri se njej zdi najboljši…itd. Potem pa se iz tega razvije pogovor, lahko pa tudi ne. To je pa odvisno od več faktorjev na katere niti nimaš sam vpliva.
Bistvo je da prebiješ led. Potem že veš kako naprej.

Najbolj všeč mi je spontanost in nevsiljivost.

Meni je všeč direktnost (seveda pri fantih, ki so mi tudi fizično in karakterno všeč).. če ne drugega pa s tem dobijo plus zaradi samozavesti in poguma in štrlijo iz povprečja.. obenem ženski ne otežujejo dela in razmišljanja.

Realnost je pa takšna, da žal pristopajo manj zanimivi moški in jih tisti plus malo vzravna z drugimi privlačnejšimi moškimi.. ki imajo pač širši spekter nagledanih punc, ker so pač bolj zanimivi in zaželjeni.

Tako jaz vidim to.

Širši spekter nagledanih punc – kaj si hotela s tem povedat?

Prva stvar ki bi ti jo rad povedal je – pazi kaj si želiš, ker se ti lahko uresniči. Kaj je tle tako slabega, da bi te ‘opozarjal’ – Nikoli si želet pristopa, ampak želi si ženske, drugače boš pristal v situaciji, kjer te bodo potešili le pristopi in ne ženske pa odnosi z njimi. Seveda boš se takrat lahko približal vsaki in najverjetneje dobil ogromen pozitiven feedback, a kaj ti to pomaga če te potešuje le pristop, znova in znova; ne seks, ne kratkotrajno/dolgotrajno razmerje, le pristopi, in ne boš čutil potrebe, da bi si s katero od teh tisočih žensek ustvaril življenje…

Druga stvar – pri pristopu – ni tolko važno kaj rečeš, važno je kako rečeš.

Direktnost moški mogoče razumejo drugače kot ženske. Direktnost ne pomeni, biti direkten s svojimi besedami in takoj ko vidiš nekoga, ki ti je všeč, uletiš k njej in ji rečeš “tok si mi všeč, a te lahk povabim na pijačo?” pa povrhu vsega še momljaš od strahu, temveč, bit direkten in iskren s svojimi občutenji in se jih ne sramovat, da te bodo ženske zaradi tega obsojale (strah pred pristopom). Ne moram ti rečt, kaj povedat, ker pravzaprav, če rečeš pravilno je vseeno kaj rečeš. Ženske ne privlači odnos, ki ga mi čutimo in gojimo do njih, ampak oseba sama. In za tem sedaj pride tisti nasvet, ki smo ga vsi slišali že stokrat: “Bodi to, kar si”. Sklepam po sebi, ampak tudi to frazo si moški predstavljajo napačno in sicer – da je vredu, če si nervozen in ne upaš pristopit; ta fraza je tolažba, da bo kljub temu vse uredu če pristopiš brez ‘muda’, te bo ženska razumela in vzela kot kompliment pa se zaljubila vate. Kaj v bistvu ta fraza pomeni je, da se nimaš česa sramovat, če greš k ženski, rečeš svoje in te ona kljub temu zavrne. Bodi to kar si pomeni, ne dvomit vase (ker pol nisi to, kar si; logično?). Si ji želiš pristopit? Pa daj. Te je strah? Pa ji povej. “Gizlo me je da se ti približam, ampak nisem vedel kaj naj ti povem… reši me te zagate.” Seveda, to tudi pomeni, da če je energija med dvema dovolj velika, jo lahko razorožiš z enim samim direktnim komentarjem… povsem odvisno od situacije.

Izpostavil bi tudi razliko med zavrnitvijo in strahom pred zavrnitvijo. Strah pred zavrnitvijo se čuti kot nekaj strašnega, groznega, kot da se bo življenje kot ga poznamo končalo, ko sama zavrnitev ni tako grozna. Premisli – kaj se ti pa lahko zgodi? Rekla bo “a me lahko pustiš pri miru?”; če boš dvomljiv se bo mogoče smejala; če boš vulgaren te bo žvajznila, to pa je tudi vse (in meni se še nič od tega ni zgodilo). Tvoje življenje se tukaj ne konča. Tako da, strah pred zavrnitvijo je dosti hujši kot zavrnitev sama in se dejansko nimaš ničesar bat.

Verjetno nas je tudi dosti že doživelo razliko med splonkanim pogovorom in spontanim. Nikoli premišljevat kaj boš ženski povedal, ko ji prvič pristopiš; zato tudi vsepovsod omenjajo neko pravilo – ko vidiš žensko, ki ti je všeč, se ji približaj v naslednjih treh sekundah. Sicer se sam ne naslanjam na nikakršne ‘takšne in drugačne’ statične taktike, ampak slednja ni napačna ker pretentaš svojo lastno podzavest. Namreč, ji ne dopustiš priložnosti, da bi ustvarjala raznorazne izgovore zakaj se ne približat. Namesto da premišljuješ kaj boš ji povedal, raje opazuj: a zlaga majice v trgovini? “A ti lahko pomagam?” – pa ji eno majico razstaviš. A dela na blagajni za praznike in na pripokni piše ‘študentka xyz’? “Maš pa zanimive počitnice”.

Ni statične rešitve kako pristopit k ženski, a če hočeš najbolj statično pol, kot sem že rekel – Ni važno kaj rečeš, važno je kako rečeš; Ne se opravičevat za svojo presenco in svoje občutke – ko rečeš to kar čutiš, pol si direkten in si to kar si.

P.S.: Omenil ti bom pa linijo, s katero sem jaz pred leti dostikrat začel. Ko je bilo karkoli narobe, recimo, ni bilo več kruha v trgovini ali v kafiču niso imeli pijače ki sem jo hotel pit ali ni bilo pulovra moje velikosti, sem prodajalki rekel “Ok, sorry to zame več tako ne deluje. Med nama je konec.” (pa ne plonkat…način, način).

Twilight, pa je deloval ta način, ta od DeAngela in podobnih gurujev? 😉 Saj ne rečem, da eni pristopi niso všečni, ampak če jih ne poistovetiš s svojim karakterjem, lahko izpadejo zelo glupo in umetno.

Tako. Če ga ne ‘poistovetiš s svojim karakterjem’ potem plonkaš, ne štekaš in pristopi so umetni, rezultatov pa ni.

DeAngelo in ostali ‘guruji’ povdarjajo določene lastnosti, ki spodbujajo privlačnost – recimo samozavest, humor, samokontrola, načela,… in učijo kako se obnašati, da izpostaviš te lastnosti. Kar pa nekako pozabijo omenit je, tisto najbolj pomembno, da moraš te lastnosti povezati s svojo osebnostjo. Tako sta lahko dva različna moška enako uspešna z ženskami. Če je en romantik drugi pa je BayBoy, romantik sigurno ne bo uporabljal arogantne fraze(pol ne bo romantik, oziroma, ni to kar je), ampak bo bolj komplimenten, a vseeno na tak način, ki bo ženske privlačil; BadBoy pa ne bo nič komplimentaren ampak aroganten in zabaven. Biti to kar si – z vidika privlačnosti.

Če deluje? Ko si ga prirediš v skladu s svojo osebnostjo, ko razumeš da delat ’tisto kar tam piše’ je napaka in ko razumeš zakaj je to napaka, pol deluje. 🙂

Digl, ti samo pristopaj, pa magari zineš kaj ekstra neumnega, boš 100x boljši kot pa če nič ne zineš.

Vse je boljše kot nič in tako kot smo si ljudje različni, tudi različno sprejemamo in doživljamo različne kretnje 😉

Vsekakor pa se bo vsaki punci zdelo lepo, da je v današnjih časih še mogoče tudi pri polici s praški srečati nekoga, ki ga ni strah biti to kar je in se ne skriva le za s fotoshopom spremenjenimi slikami na računalniku 😉 hehe

Ne razlagaj ženski, da ti je všeč. Če ima vsaj malo klierjev v glavi, ji je to itak jasno. In ne izpoveduj nobenih čustev na začetnih zmenkih.

Zakaj toliko pravil? Ljudje smo si različni in če hočemo spoznati podobnega partnerja moramo biti mi prvo iskreni do sebe, do drugih in nato lahko pričakujemo to tudi od drugih.
A se bojimo svojih čustev? Morda pa potem še nismo pripravljeni na pravo vezo. Torej ne preveč planirat, da nebo razočaranje preveliko in ne spregledamo vseh drugih primernih ljudi in lepih trenutkov ter predvsem sebe in svojih resničnih občutenj.

Govorim o obdobju spoznavanja. Če tip ženski prekmalu prizna svoja čustva, ponavadi neha biti zanimiv, tako pač je.

Se strinjam z Amortiusom, meni in vecini zensk slinavci niso po volji, taksni pac ki te zrejo z ocmi, pa se ti slinijo, ker takoj pomislis: kaj te je s tem narobe, nima svoje hrbtenice ali kaj?
Sploh clovek niti zanimiv ne more postat, ce pa se se zacnes z njim pogovarjat, pa ti bluzi kako si mu vsec in kako te je takoj opazil, to so sami minusi. Nimas se kaj pametnega za pogovarjat, clovek ti niti ne postane zanimiv, nimas interesa da bi ga podrobneje ali poblizje spoznal, ker je ze zacetek cisto poceni.
Pomemben je SMALL TALK, kar pomeni vse drugo kakor bildanje ega, ker kaj bos bildal ego nekomu, ki ga sploh ne poznas, niti ne ves kdo in kaj je, torej si tega dejansko v prvih spoznavnih trenutkih niti ne more zasluzit.
Naslednje kar me je ze zmotilo je bilo: kaj pa delas in pol se pol ure pogovora vrti o sluzbi in delu, to je isto mimo. Ali o kaksnih bivsih, ne gre. Ali o travmah, pa nekih locitvah, norih bivsih, boleznih, problemih – to ne spada na zacetek, ker cloveka ne poznas in vse vzame v tvoj minus.

Vsec mi je tudi ce se povedo kaksne duhovite stvari, dogodki, prigode, pa lahkotne teme kot je zadnji dopust in kako je bilo, potem o letnih casih, malo muzika, naslednji dopust in plani, malo npr. ce imas brate, sestre mlajse starejse, potem ce se rado potuje in kam, ko se malo sprosti lahko celo kaj si zelis v prihodnosti in taksne stvari pac, al pa sola in kaksna kratka tema o sistemu – vse taksne majhne nepomembne stvari dajejo v skupnem doloceno medlo sliko, s kom imas opravka. Pa sproscen pogled, gibi, brez nekih zivcnih mahanj in ne neka pijanica, enako kot pijancki odbijajo, odbijajo tudi zatezeni zadrzani tipi, mencaci.
Je pa tudi pomembno, da se na nobeno povedano stvar ne obesimo kot taksno, ker pri taksnih spoznavanjih smo vsi malo zivcni in vcasih kvasnemo neko neumnost, ki sploh ni za nas znacilna ali del nas, pac reces ker ti sam ves kako in kaj, se ti pa ne da na vlko razlagat in enako je za sogovornika.

Ali, ce me kaksen simpatiko nekajkrat pogleda, seveda ne buli v mene, ampak med pogovorom s kom svojim, ali se meni po telefonu, pa me pogleda in se mi tak nasmehne (te nisi preprican ce leti nasmeh res tebi, ali je morda tak fina debata), no pol ce se s pogledi po pogovoru se enkrat srecava – normalno, kelnarco naroci da povabi kaj za mojo mizo pijemo in to je pri nas tako: vzames ce ti je vsec, ne vzames ce ti ni. Nikakor se ne gre potem za njihovo mizo, ce te ne povabijo. Po navadi se samo nazdravi. Pocaka.
Druga stran ze more dat nek signal zanimanja. Drugace se ne trudi prevec, boljse se vstanes in ce gres domov samo reces: lep vecer punce in picis.
Ce pijaco zavrnejo, tudi nic ne pomeni – lahko da vec nocejo pit, ali je kdo od mize v stresu in nima vec casa, morejo odit.
Potrudi se da dobi oseba email (meni je drazje kot telefonsko), ker je manj vsiljivo.
Najbolj pomembno je pri vsem, se mi zdi, da ne delujes zivcno in zagrenjeno, ampak oddajas sproscenost in lahkotnost, gibi in mimika sta pri teh stvareh totalno pomembni.

Aja in pomembno: ce hoce zenska ali punca govorit – jo pusti, se delaj da te zanima, mogoce je tudi ona samo zivcna. Naj te zanima vse, samo pri pogovoru resnicno sodeluj z mimiko, ce ti pa gre kdaj kaksna tema mega na jetra, poskusaj obrnit v drugo stran cim bolj elegantno.
Ne govori o stvareh, ki naceloma punc ali zensk ne zanimajo, razen ce ne slisis, da je to tudi njen hobi (kar pa ni receno da je res, mnogokrat se kaj zine zaradi vtisa in zelje po ugajanju).
In se to: vzami si cas, ne prehitevaj casa in bodi neucakan.

Nešteto pravil, pa vendar bodi to kar si. Slej ko prej te bo tudi ženska pogruntala pa boš v istem dreku kot v času spoznavanja. Zakaj bi zavlačeval vse in se nekaj izmišljal?

Lp

Pa vseeno se moški zelo radi, vsaj na začetku pretvarjajo, da so vse to o čemer sanjaš, na kar upaš in pričakuješ… potem pa se lepega dne zbudiš ob človeku, ki ga sploh ne poznaš!

Bodi to kar si že od prvega dne, drugače bosta oba ostala praznih rok, ti, ker bo šel slab glas v deveto vas s svetlobno hitrostjo, ona pa, ker bo naslednjega dala čez najbolj tanka cedila, da bo ugotovila iz kakega testa je!

To je zaradi konkurence – marketing. 🙂 Sliši se smešno in neumno, ampak drži kot pribito.

To je zaradi vaših pričakovanj. Če bi fant povedal stvari po resnici, da ima “navadno” službo, vozi 10 let star avto in med vikendi okrog hiše kosi travo ter s kolegi ob gledanju nogometne tekme pije pivo – to pač ni dovolj, da bi osvojil punco.

saj bi bila ok tudi takšna predstavitev. mene bolj zbegajo tisti, ki pišejo: smučam, srfam, kolesarim, jadram… – kaj zdaj, a vse naenkrat ;)? Pa kolk keša zapravi samo za svoje hobije, ajoj. Pa nič časa ne bo za par, če je tako zelooo zaposlen z vsem tem, skoz v akciji.

Mogoče je to res zgodba, ki je dobrodošla pri kaki dvajsetletnici, ki ima še vse pred sabo in je prazne glave in polnega srca, da je svet lep in popoln in v njem išče to popolnost…

Ko pa malo odrasteš, dojameš, da so vse to le besede in iščeš dejanja. In zrela, pametna, normalna ženska, bo bolj cenila iskren odgovor na kaj delaš v prostem času: ma, sedim pred tv in si praskam jajca pa pir pijem 🙂
kot pa, da nabija o svojih idealih, kako kuje načrte da bo rešil svet pred lakoto itd…

Isti princip z moške perspektive so missice 😉
Vse so lepe za pogledat, ampak ko mahajo in mečejo ven popolnoma brezpomenske zloge, jih pa na daljši rok vse mine… 🙂

Torej, raje vidim, da so stvari od prvega dneva znormalizirane, no lahko so za kak odstotek (zaradi vpliva hormonov sreče in zaljubljenosti) odmaknjene od resnice, ampak ne pa pisat zgodbic in pravljic in se idealizirat, zato da bi nekomu prirasel k srcu, ker enkrat vsakomur pade maska z obraza…

Koraki pristopa do ženske

1) Pomembno je, da je spoznaš že prej. Ne moreš kar pristopit do ene punce, ki si jo videl enkrat ali dvakrat in ji zatežit, da bi kao lahko vidva šla kaj ven.

2)Prvo se začni z njo pogovarjat. Takole random, kot da bi ti bilo vseeno ali je lušna punca, ali samo ena, ki ti niti ni všeč. Bistveno je, da ugotoviš, ali se znata pogovarjat, ali vajini pogovori tečejo spontano in so polni smeha… To ponavljaj čim večkrat, ko jo vidiš.

3) Ti je še všeč potem, ko si jo dobro spoznal? Sedaj je pomembno, da jo znaš kvalificirat. Kakšen tip ženske je?
– Je glasna, ima rada, da je v središču pozornosti? Pri teh zaleže kup komplimentov, hvaljenje, vse kar še bolj poveča njihov ego. Problem je, da so te punce zelo družabne, odprte in so zelo redko nezasedene. Če ugotoviš, da je samska, jo zasuj s pozornostmi in čez čas povabi ven.

-Je bolj plaha punca, nekdaj siva miška, ki pa se je razcvetela v lepotico? Take so rahlo sramežljive, zato moraš do njih počasi prijateljsko, ne prehitro. Počakat moraš, da so ob tebi popolnoma sproščene, ker so na začetku zaprte kot školjka. Nato ji daš vedet, da ti je všeč, več kot prijateljica. Vprašaj jo, če bi šla ven s tabo.

4) Če zavrne povabilo na zmenek, jo skenslaj. Če ženska zavrne povabilo na zmenek, ne bo nič iz tega. Če ženska zavrne povabilo na zmenek z izgovorom, ki je še tako opravičljiv, a hkrati ne vztraja pri tem,da bi se dobila kakšen drug dan, pomeni, da je ne zanimaš. Razumeš?

5) ne glede, s katero si pristal na zmenku, vedi, da ti bo ženska, ki si ji všeč, priredila vajino druženje tako, da boš imel možnost za poljub, če ji boš všeč. Če ne bo poljuba, bo pa kakšno nežno dotikanje rok… ali globoko gledanje v oči brez besed. Če boš imel srečo, bo mogoče celo kakšna masaža. Ženske se rade dotikamo fantov, ki nas privlačijo.

6) Če ni bilo pete točke, jo vseeno povabi še enkrat ven – mogoče še ni gotova glede tebe in te bo sreča iz pete točke doletela šele na naslednjem zmenku. To je večinoma pri sramežljivih dekletih. Če najde izgovor za zmenek, spet sledi točki 4.

Naprej ne rabiš nadaljevanja, ne?

Hja, najboljše, da si to sprinta in vsake toliko pogleda vmes na navodila. Ravnanje po navodilih te nikamor ne pripelje. Ravnat se je treba po svojih občutkih. Seveda, kdor si ne zaupa, se bo poslužil raznih navodil in potem preko izkušenj prišel do spoznanja, da edino lastin občutki štejejo. Kaj ti koristi, če z neko igro in manipulacijo žensko spraviš na zmenek. Kaj pa potem? Boš cel čas igral to vlogo? Ne boš!