imam zabitega otroka
Vem da ne bi smela tako reči,ampak imam sina ,ki je v drugem razredu se z njim učim matematiku mu razlagam,že vidim da zna ,a naslednji dan izračuna vse narobe.Dobila sem živčni zlom,ga namahala po riti in ga napodila v sobo. Vem da tudi jaz nisem odprte glave,mož je zelo pameten in razgledan,tudi jaz sem se težko učila v šoli,ampak nevem več kaj naj naredim,da bi imel več koncentracije takrat ko je treba.Ne more se zbrati…Tudi branje se učiva,ampak ne gre in ne gre. Tu ste že bolj izkušeni kaj naj naredim,kako naj pristopim. Imam občutek,da je res zabit,tako kot jaz in nevem več kako naj mu pomagam.Prosim za pomoč in nasvet.
Glej, ženska najprej se sama sebe vzemi v roke! Pišeš, da si se tudi sama težko učila, si pomislila, da je sin to lastnost pobral po tebi?!! A so tebe tudi namahali, da sedaj ti to prakticiraš na otroku?
S takim načinom ne boš dosegla nič, boš pa poslabšala. Pojdita do zdravnice po napotnico in k psihologu. Ta bo najbolj in najhitreje ugotovil, če je tvoj otrok res zabit, v kar močno dvomim. Ne dvomim pa, da ti nimaš potrpljenja in, da boš iz otroka ti sama naredila živčno razvalino!
Ženska zamisli in skuliraj se, potem pa objemi svojega otroka in se mu opraviči!
Psihologa ???? tudi slučajno otrok ne potrebuje psihologa , se pač težje uči in je treba več truda.
Sam sem se celo osnovno in tudi srednjo učil skupaj z mojima dvema genijalcema .
Potrebuje pač več učenja , potrpežljivost in ponavljanje , da si že sam sebi zoprn , ker trobiš eno in isto, ampak tako je in samo z veliko potrpljenja bo prišlo do rezultatov .
Ne tepi ga , ker potem se matematike ne bo učil ampak bo ugibal o rezultatu in tebi se bo odfuzlal kako to da sta pred 5-timi minutami odlično računala sedaj pa pojma nima.
Vem kaj govorim, ker sem bil sam na istem, poštevanko smo se učili skupaj in ker sem bil prehiter je na koncu rezultat bil porazen , recimo: 5×7=35 to je ponavljal/a vsaj 10x potem smo šli na drugo nalogo , ko sem čez 10 min. vprašal 5×7 ?? je bilo vse razen 35 .
Potrpljenje in zgolj potrpljenje pa bodo tudi rezultati , ne obremenjuj ga preveč, dve uri učenja dnevno z vmesnimi prekinitvami je dovolj , seveda tudi med vikendom in prazniki .
Nikar siliti otroka ali ga celo zmerjati. Fantje delajo v življenju kar jim je namenjeno. Moški imajo obilo talentov, zato ne skrbi ! Samo da bo pošten in delaven fant. To je edino kar velja. In NIKOLI, NIKOLI ne govori čez svojega otroka. Nikomur. Otroci rabijo red, doslednost in ljubezen, vse ostalo se uredi samo. To ti svetuje ena izkušena mama.
Kako lahko v tvoji glavi, v glavi matere nastane tako “besedotvorje”, kako se lahko tako neumno vprašaš, torej ni otrok to, po čemer sprašuješ, najbrž boš morala stopiti pred ogledalo in se taisto vprašati zase! Bogme, ženska, si res mati ??? O svojem otroku nikoli ne bi tako razmišljala, mu pač nekatere reči ne grejo. Pa si si morda že vzela čas zanj in ugotovila, v čem je tvoj otrok izjemen, nadarjen, kaj mu leži? Najbrž ne? In zato se tudi še nisi vprašla, če je “moj ogrok morda genij” ??? Ja, naredi, kot ti pravi Morski galeb, v objem ga vzemi in se mu opraviči, to si mu dolžna!
Marija, saj se je zamislila. Mislim, da je fino, da so forumi in se lahko malo razsvetlimo en drugega.
Predvidevam, da ko je brala odgovore, jo je kar polilo od groze.
Če bo v prihodnje njen sinko deležen njene materinske ljubezni in spoštovanja njega, kot samostojnega bitja, je stvar urejena. Ata bo pa pri matematiki vskočil, pa bo.
Ja, matiii, hvala za opozorilo, sem potem tudi sama opazila, da ravno vseeno ji pa za uporabljene termine le ni in upam, da ni le to. Ja, res je kot praviš, dobro je, da imamo tele forume, sem in tja nekaj skrbi in ostalega pustimo tudi tu gori. Upam, da bo tiz uspelo, v kolikor pa fant ne bo mogel slediti zahtevam, so tu dodatne inštrukcije, ampak zgolj v toliko, da pač sledi snovi, bog ne daj, da bi pa želeli od njega toliko več, kot je v stanju dati, da bi reveža to potrlo, stiskalo, obremenjevalo, postavljalo v neželeno situacjo, vzbujalo v njemu srah do vsega znanja,ki ga je treba pridobiti bodisi iz knjig ali od koder koli že, skratka, da ne bi bilo premočnega odpora do učenja. Če bo dosežen obratni učinek, bo seveda za vse v družini veliko težje, najtežje pa je za vse v obdobju, ko se mučijo z vsem, ko pridejo do težav, srži problema pa se ne da do dna priti, ker se otrok še zapre in potisne vse tegobe nekam, do koder nimamo poti. Hval ti, Matiii še enkrat za opozorilo, da sem bila pregroba.
lpm
V soli bodo ugotovili prestrasenost tvojega otroka in ti ga bo socialna vzela, ti pa bos za svoje sovrastvo do otroka odgovarjala kazensko na sodiscu, brez skrbi.
NE NASEDAJTE TEJ ZENSKI, POGLEJTE KAJ DELA OTROKU, KER SE TEZKO UCI !!!
Kazenski zakonik
Nasilje v družini
191. člen
(1) Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna … …. se kaznuje z zaporom do petih let.
Zanemarjanje otroka in surovo ravnanje
192. člen
(2) Starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki sili otroka … z njim surovo ravna ali ga trpinči, se kaznuje z zaporom do petih let.
Joj no, tako ostro pa proti tiz tudi ni treba nastopat!!! Pa ni prav,da tisti, ki komentirate, ne preberete vsega! Saj je vmes že napisala, da se je zamislila. No, ani to že nekaj? tako da naknadno neke grozilne člene kopirat, tinca36, je absolutno odveč, sploh pa po parih mesecih!. Al pa bi tako nesramen kot je bil fn_fal21, ki tudi ni opazil(a), da sta vmes minila dva meseca!!!! Dejte no
Tiz, verjetno ne bereš več te teme, ampak če jo: kaj pa če poiščeš inštruktorja? Ti imaš verejtno en način, ki ne deluje. Ati se s sinom tud ne usede, al pač? Neka nova nevtralna oseba, ki ve kaj uči in ima potrpljenje, bi morda lahko zelo koristila. Pa nikar ne pozabi, kar je nekdo napisal, poiskati kje drugje tvoj otrok blesti.
Najprej bi rada odgovorila tinci36 – glede na žuganje sz 191. in 192 členom Kazenskega zakonika – hja fino je to izvajati kajne? Veš kaj pred 50 leti so otroke tudi nažgali čez rit, pa so vsi preživeli, celo več bilo je manj barabij, manj kraje in mularija ni počenjala toliko neumnosti kot danes (krade, pije, razbija smetnjake, skruni grobove….), tako da…… pa ne zagovarjam fizično obračunavanje z otroki.
avtorici članka pa svetujem, da najde način, da bo otroka motivirala za učenje. Npr. na listu kjer je poštevanka za pet nariše kakšno slikico, ki bo otroka motivirala in hkrati pri ponavljanju spomnila na to, kaj je tam narisano. En način je, da otroka motivira z nakupom v trgovini. Npr, naj mu razloži, da je to fino, da se nauči računati ker če ne bo znal, ga bodo trgovke pri nakupu čokolad lahko ogoljufale (pri mojih je to najbolj učinkovalo), lahko pa vzame sicer star, a preizkušen način računanja z računalnikom, to je takšen ki je imel raznobarvne krogle za premikat z ene strani na drugo stran, potem možno je s kupčkanjem bonbonov…. nekatere metode pač vzamejo malo več časa….. skratka najti mora nekaj kar bo otroka spomnilo na to, aha to je pa to.
In če ji ni odveč, otroku naj obljubi kakšno nagradico (zvečilka, mala čokoladica), da če naslednji dan ko bosta ponavljala in če bo znal dobi to pa to. Toda pozor: če bo obljubila in bo otrok znal, mora obljubo izpolniti. to je sicer malo podkupovanje, a večkrat zaleže.Nikakor ne obljubljat večje stvari, denarja pa sploh ne.
Stra n od psihologiv in testiranj!
Ne tepi ga. Poskusi se sama skulirati- KAR BO NAJTEŽJE- vendar vztrajaj pri ponavljanju snovi.
Enkrat ali dvakrat na teden je premalo. ko sem bila jaz v prvem razredu- torej stara 7 let- sem morala brati po 1/2 ure na dan pod mamino kontrolo. Nema sobot in nedelj. In je bilo.
Vztrajnost, dobra volja mame. Ni vrag, da vama ne bi uspelo. Sicer pa vpelji shemo motivacije. Če boš 1/2 bral, dobiš nalepko, ali jabolko, ali ne vem, risanko…. Pač ti veš najbolje, kaj ima rad tvoj otrok in kaj mu pomeni ‘nagrada’.
lp,k
Tiz, ne vem koliko si stara, pa vseeno zveniš obupano. Včasih boš imela občutek, da ni naredil osnovne šole tvoj sin temveč vidva skupaj. Včasih boš imela občutek da dolgoročnega spomina nima razvitega. Srednjo šolo lahko da boš mu izbrala tisto, ki se ti zdi lažja zaradi matematike in mogoče ne boš upoštevala njegovo prvo željo, saj mu boš želela najboljše.. a boš na koncu vseeno morala skupaj z njim končati srednjo in npr. za srednjo kelnersko boš od njega poslušala da je imel tako težko matematiko kot si jo imela ti na matematični fakulteti. Pa vseeno, ne obupaj. Sigurno bo pomagalo če vskoči oče. Mogoče ima žilico za razložiti matematiko bolj razumljivo? Spomni se, kaj je tebi pomagalo, da si razumela nalogo in apliciraj na njega. Risbice? Obkrožene formule? Kateri razred zdej hodi?
V moji družini je bilo tako da je mama z bratom sedela celotno OŠ in SŠ. Če je oče slišal neumnost, ki jo je brat butnil pri reševanju naloge, je samo rekel KAJ, KAJ? In je brat že takoj profunkcioniral, možgani so začeli delati. Kot iz rafala je izstrelil pravilni odgovor. Tako da, uporabi še moža. Naj povem da nas oče še nikoli ni nalomil, (tako da ni to bil neki strah, prej rešpekt?) razen ko sva zapalila hišo (otroci pač ne razmišljajo na posledice in mogoče nam je mankal kak kolešček v glavi), ampak to je bilo potem, ko ni več bilo problemov z matematiko.
Druga stvar ki jo lahko probaš, da ne gre reševat nalog takoj potem ko je pojedel (kri v želodcu, glava prazna recimo temu tako).
Tretja stvar, da ga pravilno hraniš (sama sem imela težave pri učenju, dokler sem imela slabo prehrano). Enkrat ko sem jedla redno in kvalitetno, sem vse kar hitro štekala.
SRečno.