vzroki,znaki in posledice vode v glavici dojenčka
Lepo pozdravljeni.Zopet se obračam na Vas,če že zaradi česa drugega ne,da vsaj nekomu zaupam svoje strahove.Mojemu sinku namreč prehitro rase glavica.Ko se je rodil,je bil obseg glavice 35cm,čez en mesec 38cm,pri treh mesecih 42,5cm,včeraj pa sva imela pregled v razvojni,ker ima povišan mišični tonus in še nestabilno glavico,pa je imel obseg glavice 44cm.Ko se je zdravnica pogovarjala z njim,se je smejal,prijel je igračko,ko mu jo je ponudila,ko je izmenično zvonila enkrat pri enem ušesu,drugič pri drugem,je sledil zvoku in obrnil glavico,z očmi je sledil igrački,ko jo je zdravnica premaknila levo,desno,nazaj in naprej.Tudi drugače se doma rad pogovarja,se smeji,prijema igračke,ko mu jo ponudiš,nosi roke v usta.Vendar naju je zaradi prehitre rasti glavice napotila na ultrazvok glavice,da se ne bi slučajno nabirala voda,ki ga imava čez približno tri tedne.Sedaj se tako bojim,da je lahko kaj narobe.Prosim,če mi lahko napišete,kakšne so lahko morebitne težave,ki bi jih lahko pričakovala.Kakšni so lahko vzroki,znaki in posledice ter kako se pomaga,če bi slučajno(kar resnično upam,da ne,vse dam,da je vse dobro)imel vodo v glavici.
Hvala za Vaš odgovor
Spoštovana,
glede na podatke je rast glavice res neobičajno hitra, a je vseeno prezgodaj za paniko. Še zlasti, ker vaš fantek nima nobenih znakov za “vodenoglavost” kot so močno izbočena velika mečava, razmaknjeni lobanjski šivi, upočasnjen razvoj, bruhanje, neuspevanje, napadi krčev ali prekomerne zaspanosti, “vrtenje” zrkel s “pogledom zahajajočega sonca” ipd.
Ultrazvočna preiskava je res bistvena (in to čim prej, da vas ne bo prej “konec” od skrbi) – je hitra, neboleča, z njo pregledamo tako razvitost oz. zgradbo možganov ter širino možganskih prekatov (ventriklov) in drugih delov, ki jih izpolnjuje možganska tekočina (likvor). Možgani namreč “plavajo” v njej, tekočina je tudi v notranjosti – njen glavni namen je njihovo varovanje pred mehaničnimi vplivi iz okolja.
Glavica lahko prehitro raste tudi zaradi prekomerne tvorbe te tekočine ali motnje v njenem pretakanju – vzrokov za ta dogajanja pa je res veliko. V primeru, da bi res šlo za kakšno od teh motenj in bi pregledi kot so ultrazvočna ali magnetno-resonančna preiskava pokazali, da prekomerno nabiranje lahko povzroči večanje pritiska v glavici (ki pa lahko dolgoročno privede do motene prehrane možganskega tkiva), se zdravniki odločijo za operacijo, pri kateri nevrokirurg vstavi tanko cevčico in poveže možganske prekate s trebušnim prostorom (rečemo, da naredi ventrikuloperitonealno drenažo). Odvečna tekočina tako odteka preko cevčice v trebuh in se tam posrka. Da se to dogaja le ob povečanju pritiska, pa skrbi posebna “zaklopka” v sistemu cevčic. Sama operacija praviloma poteka brez zapletov in je otrok že v nekaj dneh doma – cevčico, ki je skrita pod kožo, pa se že po nekaj tednih zelo težko zatipa in se otroku “ne pozna”. Ne na videz ne v posebnostih razvoja.
No, zadnji odstavek vzemite le kot dokaz, da tudi v primeru, ko bi šlo za takšno motnjo, ni vse črno.
Želim vam, da bi bil UZ pregled čim prej opravljen in da boste sedanje skrbi pustili za sabo. Bo itak kaj novega, tako pač to gre z otroki…
Srečno,