Spoštovani,

sem v 20. tednu nosečnosti. Od nekje 6. tedna pa vse do 16. tedna sem neprenehoma bruhala, grozno mi je bilo slabo, bolj malo sem jedla, zato se tudi nisem nič zredila, kvečjemu shujšala. Zdaj se je bruhanje umirilo, počasi sem začela jesti (a zelo malo), pridobila tudi stare kilograme nazaj, a mi je neprenehoma slabo. Včasih se lahko s čim zamotim in odmislim slabosti, spet drugič ne morem ničesar, mi je preveč slabo in včasih celo bruham, so torej dobri in slabi dnevi. Žal je slabih več.
Do sedaj sem bila v bolniškem staležu, ki mi poteče čez teden dni. Ginekologinja mi je na pregledu 10 dni nazaj povedala, da meni, da te slabosti niso povezane z nosečnostjo, saj slabosti minejo že prej, da ni možno, da trajajo tako dolgo, in da nisem več upravičena do bolniškega staleža. Meni, da imam vnet želodec oz. težave, ki so povezane z želodcem (gastritis ipd.). Jaz se bojim, da službe (delam v šolstvu, težko govorim med slabostjo in zaprti prostori mi povzročajo še hujše slabosti) ne bom zmogla, ker včasih komaj stojim, utrujena sem, čeprav se res trudim biti pokonci, delati, hodim na sprehode itd. Ne pomagajo mi ne ingver ne meta ne nič. V času hudega bruhanja sem jemala Kytril, ki mi ga je predpisala ginekologinja.
Ali je možno, da slabosti niso povezane z nosečnostjo? Ali res VSE slabosti prenehajo do 16. tedna, kot je rekla zdravnica? Mi lahko kaj svetujete?
Najlepša hvala za vaš odgovor že vnaprej.

Spoštovani,

res je, da velika večina slabosti zaradi nosečnosti mine do 16. tedna, a ne vse in res je tudi, da so možni še drugi razlogi, ne zgolj nosečnost. Vse, kar lahko ginekolog naredi ob tem je, da vas še pošlje h kateremu od specialistov za prebavila, morda vam bodo tam naredili gastroskopijo in našli še kaj, vendar, če vam je slabo in bruhate ter zaradi tega ne morete delati, zgolj običajni “timing slabosti”, ki pri vas ne ustreza pričakovanjem, ne more biti razlog za prekinitev staleža! Če vam je slabo in bruhate ter ste oslabljeni in zaradi tega ne morete opravljati svojega dela, ga pač ne morete in pri staležu ni omejitev v trajanju, le utemeljiti ga je treba. Če ste izjema, boste tudi izjemoma lahko na bolniški. Pogovorite se s svojo ginekologinjo v tem smislu. Če vam ginekologinja ne bo želela več pomagati, se obrnite še na splošnega zdravnika. Itak je osebni splošni zdravnik pooblaščen za urejanje staleža, bodisi na lastno pobudo ali na pobudo specialistov drugih strok.

Če se lahko pridružim…

Jaz sem bila noseča 8m od tega mi je bilo 7m slabo tako v spanju kot v budnem stanju. Je pa res da nisem vedno bruhala.
Vse je mogoče! Meni je bilo na koncu kar težko ampak sem bila vesela,da je pa vse ostalo ok, tako da se nikoli nisem pritoževala, kljub temu da smo parkrat imeli “paniko” v službi, ko sem morala kar ven iz pisarne da sem prišla k sebi. Vse mine pa bo tudi to.

Srečno!

Pozdravljeni,

Spoštovani g. Pušenjak.
Noseča sem 19 tednov. V 13 tednu sem začela bruhati. Najtežje je bilo ko sem se najedla začelo me je tiščati v žlički in po navadi sem vse zbruhala. Kasneje se mi je začelo dogajati da sploh nisem bila lačna. V 16 tednu na pregledu sem bila sprejeta v bolnišnico zaradi dehidracije. Kasneje sem dobila Talcit in neke tablete za želodec, ki pa so mi jih po odpustu iz bolnišnice ukinili zaradi tega, ker niso preizkušene in bi lahko škodovale plodu, naročili so mi da se naj držim žolčne diete. V bolnišnici sem bila teden dni saj sem bruhala in bila kar nekaj časa kljub infuziji dehidrirana. Po odpustu iz bolnišnice se je stanje začelo zopet slabšati. Ko se najem mi postane zelo slabo (bruhala po odpustu iz bolnišnice še nisem), zraven mi vročina naraste na 38 C. Stanje se po cca 2 urah nekoliko umeri. Zopet mi vsa hrana smrdi in zelo težko kaj spravim v sebe. Naj še povem da me želodec ne boli, prav tako me ne peče zgaga in se mi ne spakuje. Sem pa zopet začela izgubljati kilograme. Zelo me skrbi da se mi bo bruhanje ponovilo. Za kakršni koli nasvet vam bi bila zelo hvaležna.

Lp

Spoštovani,
kot to sicer naredi večina pacientov ste našteli le podrobno, kako se počutite in kaj se vam dogaja, pozabili pa ste vključiti podatke o sebi. Ni namreč vseeno ali se to dogaja ženski s 150kg pri 160 cm ali nekomu z 47 kg pri 175 cm višine! Tudi ni vseeno za koliko kdo shujša. Nekdo prenese izgubo 2 do 3 kg, drugi tudi 10 kg in več brez škode. Omenjate, da vam je slabo, ko se “najeste”. V nosečnosti se ni modro “najesti”. ampak se priporoča hranjenje po malih obrokih, ki pa naj bodo zato pogostejši. Tudi zdravila imajo svoja imena in če ne vem, kakšno zdravilo je bilo predpisano, mi tudi ne pomaga., če na široko opišete vse njegove ostale lastnosti, kajti danes je na trgu zdravil s podobnimi, pa ne enakimi učinki dobesedno na stotine. Skratka, lepo prosim, če želite od mene kak konkretnejši ali vsaj uporaben nasvet, se potrudite in operirajte z dejstvi, merami, datumi in na sploh z oprijemljivimi podatki. Sodbe o tem, kaj je pomembno in kaj konkretne reči pomenijo, si bom potem ustvaril sam. Čim dobim informacijo že predelano v mnenje, to izgubi na vrednosti, kajti nimam pojma, na podlagi česa takšno mnenje ali ocena nastane. Npr. “žolčna dieta” je takšna, zame dvoumna informacija. So vam to dieto predpisali kar na pamet ali so pred tem opravili kašno preiskavo, dobili kakšen objektiven namig, da bi lahko imeli težave z žolčnikom ali jetri? ipd. Če ne, je takšna preiskava vsekakor še smiselna.

Se opravičujem za nenatančen opis. Moja velikost je 162 cm, trenutno pa tehtam 59 kg. Pred zanositvijo sem tehtala 61 kg, potem sem se do 13 tedna zredila na 63 kg, sedaj pa so začeli kilogrami padati.
Naredili so mi jeterne teste, amilazo, lipazo, ki so bili negativni.
Prav tako mi naredijo ultrazvok trebuha, kar ugotovijo povečano vranico (velikost ni zapisana) in prominentnejši kalicealni sistem desno, ter nosečnost.
Predpišejo mi Pantoprazol 20 mg 1 zvečer, 6 tablet Talcita dnevno, ter ulkosno dieto.
Po odpustu iz bolnišnice mi ukinejo tablete.
S tem ko sem napisala najesti morda nisem uporabila najboljše besede. Količina hrane, ki jo spravim v sebe je za zajtrk cca 5 prepečencev in 2 dl mleka, za kosilo krožnik juhe, za večerjo pa kakšen jogurt ali mlečni gres ali mlečni riž.
Za odgovor se v naprej lepo zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Spoštovani,
zdaj so mi stvari bližje. Seveda še vedno ne vem, zakaj težave, ampak vsaj z večjo verjetnostjo lahko trdim, da ne gre za bolezen. Edino, kar ni dobro je vaša dehidracija in nadaljnje hujšanje, v kolikor dejansko izgubljate težo. So primeri, ko je potrebna hospitalizacija nosečnice vsak teden ali vsaka dva tedna za nekaj dni, da se dopolnijo izgubljene rezerve tekočine in elektrolitov in to lahko traja tudi globoko v drugo trimesečje ali celo v 3. trimesečje. Čeprav pravite, da nimate bolečin v želodcu, bi veljalo opraviti še gastroskopijo, če ne bo nič narobe, pa bi vas brez zadržkov vsakih 7 do 14 dni sprejel v bolnišnico in vam odmerjal infuzije s hranili in elektroliti, dokler se težava ne ustavi.