Živjo! Redno vas prebiram, zato me res zelo zanima vaše mnenje o poliamoriji?

Pa srečno novo leto 🙂

——

Kaj je poliamorija?

Poliamorija je termin, sestavljen iz grške besede za več – poli in latinske besede za ljubezen – amor, pomeni torej »ljubiti več kot enega partnerja« Ta ljubezen je lahko seksualna, emocionalna, duhovna oz. različne kombinacije teh.

Gre za usmerjenost, ki je lahko zgolj načelna, lahko pa se tudi udejanja v praksi. Poliamorist si torej tudi, če si samski. Poliamorija pa ni vsako odstopanje od monogamije – kjer ni konsenza, čistih računov in vsaj določene stopnje komunikacije med vsemi udeleženci, gre preprosto za varanje. Za poliamorijo je namreč močna ideologija odprtosti, iskrenosti, konsenza, etičnega vedenja in dobre komunikacije.

Vrednote poliamoristov

Poliamorija bazira na odkritosti in odprtosti, glavne vrednote poliljudi, kot si sami pravijo (polifolk) so zvestoba, lojalnost, spoštovanje, zaupanje, dostojanstvo, medsebojna podpora, komunikacija, pogajanje, neposesivnost. Zato poliamorija pozna tudi pojem coming-outa.

Zvestobo in lojalnost si predstavljajo nekoliko drugače, kot si jo večinsko, monogamno prebivalstvo. Ljubosumje ne velja za dokaz ljubezni, prav tako pa tudi ne za dokaz moralne slabosti, kar kot očitek včasih izrabljajo ljudje, ki poliamorije ne razumejo (torej ne upoštevajo vrednot spoštovanja in medsebojne komunikacije) in hočejo partnerje zvleči v razmerja, na katera niso pripravljeni. Ljubosumje je zgolj čustvo, ki mu je, tako kot recimo depresiji, treba nameniti pozornost in ga raziskati.

Kako izgleda ljubezen z več partnerji?

Nekatere zveze so biseksualne, druge so monoseksualne (torej izključno heteroseksualne ali homoseksualne). Poliamorija je lahko hierarhična ali nehierarhična. Hierarhična različica pozna delitev na primarne, sekundarne itd. partnerje. Status primarnega partnerja je (lahko) enak statusu zakonskega partnerja.

Poliamorija ne pozna pravil, pozna pa nešteto variacij, tako v številu kot spolni sestavi, tako v prebivališču udeležencev kot v delitvi dela. Nekatere take zveze dolgo trajajo, ljudje imajo skupaj tudi otroke itd.
Poliamoristi pravijo, da pravzaprav ni poli ali mono ljudi, so samo poli ali mono razmerja, vse je torej odvisno od dogovora vpletenih ljudi.

Plusi in minusi

Med glavnimi plusi naj bi bila delitev skrbi za otroke, ki se rodijo v takih zvezah, in tudi ugodnost takega življenja, saj se stroški delijo (v primeru, da vsi živijo pod eno streho).

Med minusi je gotovo na vrhu problem, kje sploh najti ljudi, ki se o tem strinjajo, pa po možnosti ne zgolj na načelni ravni. Potem so tu še problemi v zvezi z zakonodajo, ki se tiče lastninskih pravic in skrbništva nad otroci itd.
Kako se poliamoristi prepoznajo med sabo?

Simbol poliamoristov je rdeče srce z modrim znakom za neskončno. Poly pride flag je zastava, ki jo nosijo na paradah ponosa; sestavljajo jo plava, rdeča in črna črta z grško črko pi (prva črka poliamorije) kot grbom.

Prepoznavni znak naj bi bil tudi papagaj – to pa zato, ker naj bi bilo običajno ime za te ptice – Polly.

VIR: http://www.facebook.com/group.php?gid=120103178006329&v=info

Do nivoja spolne privlačnosti in metuljčkov v trebuščku taki odnosi sežejo, dlje pa verjetno ne. Mislim, da nihče nima prostora za dva resna partnerja. Osebno mislim da bi bilo zabavno poskusit, ne bi pa rad živel takega stila življenja.

Nikoli me ni zanimala poliamorija(?), čeprav pristajam, da lakho človek poleg prijatelja/ice s katerim fura ljubezensko razmerje (zvezo), tudi intimne prijatelje/ice, s katerimi, si zaupa najintimnejše stvari iz svojega življenja.
Nikakor, pa to ne pomeni, da z njimi leze tudi v posteljo, ali celo ima otroke.
Morda razmišljam malce zastarelo(?), a moje videnje je, da je edina prava veza monoamorija s čistimi računi.
Komplicirano? Niti ne za zrele odgovorne ljudi.

Osebno verjamem, da človek ni monogamno bitje, da je razpon njegovih emocij in razuma preveč širok, da bi jih lahko zapakiral le v enega partnerja. Je pa drugo vprašanje koliko si to vsak prizna, sebi pa tudi drugim navsezadnje.
Poliamorijo vidim kot sodobni model, ki je nekako podobnem nkedanjemu vzniku koruzništva. Nekoč so bili vsi poročeni in škandal je bilo imeti otroka izven zakona. Pa danes? Se sploh temu še kdo čudi? Da imata dva otroka in nista poročena. Redki. Tako dojemam poliamorijo kot napoveda za prihodnost.
Nekdanje vrednote ponikajo, tako kot pač vsakršne vrednote določenega stoletja, družbe… Človek kot tak pa si skozi čas le več upa in postaja takšen kakršen je, upira se družbenim normam, okolici, tradicionalnim pritiskom, religiji… Seveda je zaradi tega obsojen in vedno bo, a narava človeka je pač kompleksna in “pravila” (poroka, monogamija) morajo biti, da vsaj navzven zgledamo normalno, če že v mislih nismo. To pa je šele hinavščina…

Lp

Menim, da večina ljudi še za zvezo z enim ni sposobna….

Zanimiva tema!
Nimam izdelanega natančnega mnenja… le par misli, ki pa niso čisto povezane v mnenje; Najprej se mi zdi zelo človeško, saj že v osnovni družini – če imamo radi vse člane – precej diši na to.

Po drugi strani sem v dvomih, kako se sploh da urediti vse te odnose, relacije in doseči neko stanje v katerem bi bilo mogoče živeti brez res hudih napetosti in pretresov. Niti si ne znam točno predstavljati kako naj bi vse skupaj izgledalo glede zaupnosti – intimnosti med partnerji. Ne mislim na seks, temveč na čustveno intimnost med ljudmi; če sta dva se to zdi enostavno (pa še to velikokrat ne deluje), ko se dotikata, pogovarjata, crkljata… Vse to že samo zorganizirati za tri ali več… pa se zdi že kar zahteven projekt.

Kot zgoraj pravi Skroto… se mi zdi problematičen resen odnos, ne zaljubljenost ali samo seks. Tisto je relativno preprosto – če predpostavimo da so vsi vpleteni “strinjajoči se odrasli”.
Pa ne da bi bil problematičen iz nekih moralističnih razlogov, le ne znam si (še) predstavljati kako naj bi vse skupaj delovalo.

je cisto mogoca- ljubezen do 2 oseb ali vec,samo to udejanjit in razdeliti pravicno med vse udelezene-e to je pa ze druga zgodba..

Dobro izhodišče je dal Rok-1: družina. Saj imaš rad oba starša pa sestre/brate … verjamem v to, da imaš rad/ljubiš dve osebi naenkrat (sem se tudi jaz nekoč znašla v istem precepu s tem, da sem se odločila za enega, bilo pa je vseeno treba prebolet drugega).

Skratka, če izhajam iz tega, da lahko hkrati ljubim več oseb (omejimo se na 2 🙂 in da sem sposobna določene stopnje nenavezanosti ter dovolj velikega spoštovanja ter da zaupam, da je pri onih dveh enako, potem ja, je mogoče poliamoren odnos.

Kakorkoli obrnemo, smo navezani in si do določene točke lastimo partnerja – v smislu eksluzivnosti.

Si pa mislim, da so tudi v poliamornem odnosu neka pravila, neki dogovori, da ni vse prepuščeno samo “spontanosti” pa motu “go with the flow”. Odnos kot vsak partnerski odnos mora temeljit na vzajemnem spoštovanju, zaupanju, iskrenosti ob obojestranskih oz. trostranskih čustvih.

Ni rečeno, da vse stvari počnejo v troje, saj niso kloni drug drugega! Po moje je veliko manj omejevanja in tistega klasičnega ljubosumja, čeprav se gotovo tudi kdaj pojavi, saj niso imuni, saj so nenazadnje le ljudje s čustvi. Zanimivo bi bilo prebrat kak intervju ali članek z nekom, ki to “fura”.

Mogoče bi pa morala dat ta post še na forum ‘nezvestoba’? :))

A si ti to kje prebrala ali ti res tako misliš? Odnos med moškim in žensko ni mlatenje prazne slame! Dajte ženske to dojet.

Tadej, svetujem ti, da se ne udeležuješ tem, ki jih ne razumeš.

Mislim, da živimo v kulturi, kjer je poliamorija negativno sprejeta in bo tako še nekaj desetletij, vseeno pa to ni razlog, da se kaj takega že ne dogaja. Če je že tema o odprtem zakonu tako burno sprejeta na forumu, kaj bi šele ta tema, če bi se pojavil nekdo, ki to “fura”. Morda se mi bo dalo pobrskat za kakšnim linkom.

Če samo misliš na seks, potem je tako. Samo ne potem meni rečt da ne razumem! Ti ne razumeš.

Grki so prišli do poliamorije. Slovijo kot filozofi. S Kristusom pa smo dobili ljubezen do bližnjega.
To daj ti razumet kot dopolnitev starih grkov.

Ampak če samo misliš na seks, potem ne bo šlo.

Tadej, poliamorija ni seksualan avantura – daj si preberi, kaj je napisala avtorica o tem!

)) ti pa preber kaj ti je Tadej napisal, 2x da boš razumela))

Hvala, flash, za podnapise: kaj če bi se namesto z mano raje ukvarjali s samo temo?

mene avtoričino pisanje spominja na hipijevske komune, vsi se imamo radi, vsi smo za vse ,vse je oh in sploh če pa ni se ga pa zadanemo pol se nam pa itak jebe za vse in se imamo že zaradi maliganov vsi radi, čeprav bi se v reali najraje poslali v pm, ker smo naveličani stalno enih in istih fac…če obstaja kaj takega kot je poliamorija potem dejansko bazira na ljubezni do bližnjega in na postavki da smo vsi enakopravni v odnosu drug do drugega..tu ne more bit hiearhije, ker to vodi v dominantnost, dominantnost pa v večvrednost, večvrednost pa v družbene delitve, kastni sistem…sistem kot ga imamo pri nas…kaste zavite v celofan navidezne enakopravnosti… ljubezen je sebična in s to zdravo sebičnostjo ni nič narobe, ljubim Sebe in ko ljubim sebe sem sposoben ljubiti druge..pri nas pa se predvsem povezuje ljubezen s seksom, seks je dragulj v kroni ljubezni, in potem ti nekdo zbije krono z glave pa se sesuje svet…poliamorija je še sam ena veja fanatizma s katerim si bodo nekateri dali na oči rožnata očala v svetu človeške deviacije…in nazadnje, rad se ukvarjam s tabo, nekako si mi prirasla k srcu)) še posebej z obešanjem))
lp

Človeško bitje je sposobno imeti rad več oseb hkrati…potem imamo ljudje vsakega naslednjega otroka manj radi? ni temu tako a ne? vsakega otroka imamo enako radi in imamo do njih ljubeč odnos.

Torej ljubezen ni pogojena s količino, koliko je imamo….ljubezen ni kot denarnica polna denarja…denarja enkrat zmanjka…ljubezni pa ne. In zakaj je ne bi dajali več kot eni osebi? Kaj je v tem narobe? Nič.

Vsakdo se lahko v življenju znajde v situaciji, ko naenkrat ima rad dve osebi…in ZAKAJ je pri nas tako, da je edini logičen korak RAZVEZA? pri nas tako na žalost je. Včasih se uničijo celo tri družine…tri trpljenja in še toliko več trpljenja otrok.

Pri meni se je v življenju ravno to zgodilo. In NE. nisem se razvezal zaradi tega. Ker lahko imam rad dve ženski.

V neki drugi temi je pred dnevi nekdo slikovito, a čisto razumno odgovoril tebi podobno misleči Karmenh, čeprav zate iz tvojih razlogov odgovor najbrž ne bo ne razumljiv ne sprejemljiv:

22.05.13 09:13

Karmenh

ABSOLUTNO je mogoče.
To,da je samo ena oseba,nam je vcepila vera,družba in družbene norme.

Ljudje smo tako polni čustev,ljubezni in občutenj,da je to čustvo z lahkoto čutiti do dveh oseb.

sestklattli

Re: Je mogoče ljubiti dva moška hkrati?

22.05.13 14:22

karmenh! Poznaš razliko med čustvi raznimi, ljubeznijo in preostalimi raznimi občutki ali še ne? Je pa vse stvar tvoje predstave, kaj da ljubezen je. Prostitutka v Amsterdamu npr reče stranki; Dragi, imaš keš? Pojdiva se torej ljubit! Reče ljubit, misli pa – porivat. Čez pol ure to reče drugemu in nato tretjemu in tako dalje. Ona ljubi vse moške s kešem, recimo. Vendar, ne hkrati, istočasno, ker tega ne zmore, pač pa enega za drugim. Pa je to tudi ljubezen ali je to sploh kakšno čustvo, npr. zaljubljenost, simpatija ali so samo navadni občutki, počutki, izkoriščanje potešitve nekega nagona za zaslužek z organom? Ločiš med tem?

karmenh, kaj pa je sploh to zate – ljubiti dva moška hkrati? Opiši podrobneje, definiraj. Je to; enega uradno od popoldne do zjutraj in drugega na skrivaj dopoldne, ali oba javno nonstop in vsi trije spijo čez noč skupaj in oba vesta drug za drugega (in sta si morda celo všeč) in ves svet ve za to čudovito združbo ali oba na skrivaj istočasno a naizmenično, kot tista v Amsterdamu…? Daj, izbiraj, verjamem pa, da bi to tebe zadovoljevalo. Vendar, v vsakem primeru bo eden temu drugemu razbil zobe, ko bo izvedel zanj in to, ki “ABSOLUTNO mogoče” zna dva moška istočasno ljubiti na skrivaj, recimo, neko karmenh, pa bo vrgel čez prag, kar si pri takem razmišljanju tudi ABSOLUTNO zasluži. Pa ne bo tega storil zaradi vere, družbe ali družbenih norm, pač pa, ker preprosto taka ženska drugega ne zasluži. Za Amsterdam je odlična, za več od tega pa s tem razmišljanjem ne.

Kje je to torej zapisano? V predpisih, veri, družbenih normah ali v tistem človeškem v človeku, kar dela človeka Človeka? Bi bilo potrebno po tvoje vzgajati ljudi tako, da se ljubijo in to počno vsepovprek in navkrižno v raznih številčnih kombinacijah 1 + 2 ali 1 + 3 ali 2 + 1 ali 2 + 2 ali 2 + 3 in tako dalje, javno in brez zadržkov in bi se vsem zdelo to povsem običajno in bi se zgražali nad zvestobo enemu samemu kot nekaj nedoumljivega, izrojenega in nedopustnega? Je to res tako naravno in se ti res zdi to ABSOLUTNO bolj prav in mogoče? Ali ne gre pri trditvi ljubiti dva človeka istočasno, s povdarkom na ljubiti istočasno, za nekaj, kar je skregano s tistim zapisom v človeku ali definicijo in razvrednotenjem tega, kar povprečni razumni človek pojmuje pod ljubeznijo in pod ljubiti?

Velja vse to tudi za vse v smislu spola obratne trikotniške ali mnogokotniške kombinacije razvrednotene “ljubezni”. Ta tema ima še kako zvezo s čustveno inteligenco. Pokaže, da so nekateri osebki še brez nje, a prišli so do prve, na žalost napačne predstave, kaj da ljubezen je. Še veliko dela jih čaka, ker iz tega vlečejo povsem napačne teorije, to velja tud za unga Milivojeviča. Ni vse zlato, kar se sveti in ne vse ljubezen, kar se prodaja pod tem imenom.

Lep dan želim in pika.

Sem prebral…v bistvu ni kaj za komentirat. Ker ima pač vsak svoje razmišljanje. Ampak dejstvo ostaja. Človek ni monogamno bitje. In tko je in bo. Zato pa se vsakdo v življenju znajde v taki situaciji.

Potem, če razmišljam kot avtorica zgoraj…imam vsakega naslednjega od svojih otrok manj rad??? Ker lahko dam ljubezen v popolnosti le enemu? Mislim, da ima vsakdo svojega otroka enako rad.

Torej je zate ljubezen do otrok, staršev, sorojencev, prijateljev … enaka ljubezni do ženske? In so vsi ti odnosi enakovredni in posledično medsebojno zamenljivi, ker se v ničemer ne razlikujejo? Je tvoj odnos do ženske torej enak tvojemu odnosu do otroka, staršev, sorojencev, prijateljev … in tudi od ženske pričakuješ, da bo v tebi videla otroka, starša, sorojenca ali prijatelja in imela do tebe takšen odnos?