Na Dnevniku je bilo povedano, da starejši ljudje pravijo, da je zunaj (na ulicah,…) v Ljubljani premalo oskrbe. Kaj s tem mislijo? Kakšno oskrbo hočejo? Če jim hočemo pomagati, moramo najprej vedeti, kaj sploh želijo, kakšno oskrbo?

No, se vidi, da si v resnici starejši ljudje ne želijo nikakršne pomoči, ampak želijo le jamrati. Ok, naj jim bo. Naj jamrajo, toda mene se to več ne gane.

mogoče bi radi da jih čez prešerca pod rokco peljemo…nimajo kaj jamrat

Če se ne znate vživet v njihovo kožo, pač počakajte, da vas dohiti starost. Boste pa takrat razumeli…

S staranjem prebivalstva bo gerontološka problematika vse bolj pereča. Domov je premalo in še dragi so. Srednja generacija je po službah, kjer je vse manj razumevanja za osebne probleme in izhode zarad spremstva k zdravniku, nege. Socialne in patronažne službe so kadrovsko omejene. Pomoč na domu za stare je dokaj draga, penzije nizke in plače otrok tudi. Zarad šparanja v zdravstvu dajo ljudi hitro iz bolnic, tud po operacijah. Konkreten primer: starega človeka dajo po operaciji domov s stomo in urinskim katetrom, patronažna pride vsak drugi dan, hčerka ne more vzet velik dopusta, bolniška ni zaželena, nimajo keša za plačevat privat. Človek je do štirih pop. sam, včasih mu začne puščat vrečka. Tukaj ni zanemarljiv tud čist psihološki vidik, trpi tud dostojanstvo.

Sramota! In zato plačujemo celo življenje to kurčevo zdravstvo plus dodatno zavarovanje zato, da nas napol žive, razrezane iz bolnice pošiljajo domov, kjer ni nikogar, ki bi skrbel za nas. V starih časih si zbolel, šel v bolnico, naredili so preiskave, postavili diagnozo, operirali in nato zdravili do konca. Ko si bil čisto zdrav, z zaceljeno rano, brez vročine in drugih težav, si pa šel domov. Tole dandanes ni pa za nikamor. Današnjim zdravnikom in bolnicam priti v roke – ne hvala! Raje umrem v enem kosu, pa od bolezni, ne pa od njihove “strokovnosti” in ignorance.

Nimam pojma. Naj oni starejsi, ki so v selu Ljubljana povedo.

flo, vem, kaj je tvoj namen povedati in se strinjam, samo da zdravniki nimajo dosti pri tem, ker so te primorani dati domov zaradi delovanja samega zdravstvenega sistema. Tudi z njihovo strokovnostjo (večini tega res ne moreš oporekati) to ni povezano.

Natančno tako je. Me zanima, kako bodo ti, ki odločajo o vseh to prenašali. Pri raku ali nesreči ti tudi denar na Cipru, Švici, Monacu in…ne pomaga.
Povojne generacije niso imele toliko soli v glavi, da bi poskrbeli za VSE starejše in bolne. Kot je rekel Kensington, ena vas smo in če ne poznaš vplivnega, adijo dostojanstvo, pamet, vse…Poštenost in dobro srce si pa nekam zataknimo 🙂

Mene samo zanima, kdo bo na domu negoval ostarelo osebo, ki je še bolna odpuščena iz bolnišnice, pa nima ne žene, ne otrok (pa ne po lastni krivdi – lahko, da je bila njegova žena neplodna…)? Mater je vse brezsrčno danes postalo!