Pozdravljeni!

Imam vprašenje v zvezi z možnostjo uporabe matičnih celic iz popkovnične krvi za zdravljenje deseminiranega plazmocitoma.
Pred tremi leti je bila mojemu očetu postavljena diagnoza deseminirani plazmocitom. Po opravljeni avtologni presaditvi krvotvornih matičnih celic je nekaj časa izgledalo vse OK, potem pa se je bolezen povrnila. Zdaj prejema biološka zdravila (ne vem točno kako se imenujejo), vendar zaradi okvare ledvic, ki so jo ta zdravila povzročila, jih prejema zgolj v odmerku 5 mg namesto 25 mg, bolezen pa se slabša.
Ker sem sama trenutno noseča, sem pomislila, da bi se mu mogoče dalo pomagati s presaditvijo matičnih celic iz popkovnične krvi mojega še nerojenega otroka (seveda v kolikor bi vzorec ustrezal). Prosim vas, za odgovor ali je to sploh mogoče. Odločila sem se sicer za darovanje popkovnične krvi v javno banko, zanima me pa ali je mogoče te celice uporabiti potem za zrdavljenje mojega očeta, v kolikor bi se izkazale kot primerne ali bi bilo bolje celice shraniti v zasebno banko?

Naprošam vas za hiter odgovor saj sem že v 38. tednu nosečnosti in bi mi zelo veliko pomenilo, da bi lahko očetu pomagala na kakšen način. Hvala!

Frutiq,

kolikor je meni znano, za zdravljenje odraslega človeka potrebujejo matične celice iz popkovnične krvi dveh novorojenčkov. Seveda ob predpostavki, da so ustrezne za bolnika. Ustreznost preverijo s testi na Zavodu za transfuzijsko medicino.

Svetujem ti, da se glede tvojih vprašanj in dilem posvetuješ direktno s hematologom, ki zdravi tvojega očeta. Hematolog ti bo tudi povedal, če je primerna oblika zdravljenja tvojega očeta presaditev krvotvornih matičnih celic od darovalca.

Hematologa tudi vprašaj, kakšne so možnosti za zdravljenje s kakšnim drugim zdravilom.

Držim pesti za očeta, tebi pa želim veliko sreče čez 14 dni.

Kristina hvala za odgovor. Smo se pozanimali pri očetovem hematologu in baje te bolezni ni mogoče zdraviti z matičnimi celicami vnuka. Mogoče bi šlo z lastnimi ali pa z matičnimi celicami lastnega otroka, zelo malo verjetnosti pa je, da bi ustrezale celice oddaljenejšega sorodnika. No, vseeno sem se odločila za darovanje v javno banko, mogoče bo znanost v prihodnosti toliko napredovala, da bo tudi to mogoče, ali pa bojo te celice pomagale rešiti življenje komu drugemu.

Frutiq, zelo plemenita odločitev. Mislim, da pravilno razmišljaš, ko imaš v mislih tudi pomoč drugim. Sama sem že večkrat na lastni koži preizkusila pregovor: Dobro delo je vedno srečo imelo. 🙂

Drži se! Enako tvoj očka.

Pozdravček!