Tunel brez izhoda
Saj ne vem kje naj začnem da bi blo smiselno.
Moje življenje se je zakompliciralo pred desetimi leti ko je vstopil vanj on. Imava otroka, ki ga že pol leta nisem videla. Naredil mi je cel kup dolgov, ki sem jih nekaj sanirala in zaradi slednjih sem si jih še sama nekaj naredila, ampak situacija e neobvladjiva. Ostala sem brez stalnega naslova, nimam staršev, nimam strehe nad glavo, niti avta, kar ni problem, imam pa vsaj neko delo ki mi omogoča vsaj malo preživetja. Malega sineka imam v rejništvu, kr se mi je avgusta sesul svet in ga je njegov oče dal v sistem. Zaradi naslova nimam niti osnovnega zavarovanja in po novem zakonu ne moreš skleniti vsaj dodatnega če nimaš osnovnega. Rubeži so problem, meni se od tega meša. A ve kdo kaj naj naredim da bo bolje, socialna od mene zahteva da rešim okoli zavarovanja da grem lahko na psihoterapijo ampak ne morem zarad naslova, dobesedno sem klošarka zarad naslova. Ne morem do nobenih transferjev ker nimam naslova itd. Kaj naj, ker moje samomorilne misli so čedalje težje, ko sem avgusta iskala pomoč na Enoti za krizne intervencije so me zavrnili potem pa sem naredila celo štalo sebi in malemu. Smisla ne najdem, na vem zgledam močna noter pa sem že na miljardi koščkov zlomljena.
Prosim pomagajte
Spoštovana!
Ker se počutite tako brezizhodno in vas obhajajo takšne mračne misli, sem se odločila, da dam vašemu vprašanju prednost, čeprav sta dve vprašanji še pred vami, katerih avtorice pa prosim za razumevanje.
Imate več problemov, ki so kot prepleten klopčič, ki ga je potrebno razplesti. Pa se jih lotiva po vrsti.
1. Pol leta že niste videli svojega otroka, ki je v rejništvu. Kaj je razlog, da ga ne morete redno obiskovati?
2. Zadolženi ste. Odplačevanje dolgov bo gotovo terjalo svoj čas. Odplačujte po svojih zmožnostih. Zelo dobro je, da imate delo. Ker ga imate, se boste dolgov v določenem obdobju lahko rešiti.
3. Ostali ste brez stalnega naslova. Naše uporabnice, ki se znajdejo v takšnem položaju, to ponavadi rešujejo tako, da se prijavijo na naslovu pristojnega CSD.
4. Nimate strehe nad glavo… Kje potem bivate?? Prosite lahko za sprejem v materinski dom, vsaj za našega vem, da sprejemamo tudi ženske brez otrok, če je prostor. V materinskem domu vam strokovne delavke pomagajo tudi pri urejanju spremljajočih problemov.
5. Mislim, da ste se znašli na dnu in da hujša kriza že skoraj ne bi mogla biti. Zavedati pa se morate, da če ne more več iti navzdol, gre lahko le še navzgor. In prvi korak na tej poti ste naredili s pisanjem tega sporočila, ki dokazuje, da še imate voljo do življenja in še niste obupali. Če ne drugega, je svetla točka vašega življenja bitje ki ste mu podarili življenje, vaš sinek. In zanj se je vredno boriti. Verjamem, da je zanj dobro poskrbljeno, da ima toplo osebo, ki mu nadomešča mamo. Vendar pa se morate zavedati, da ste še vedno ena in edina njegova mati. Vez med vama je edinstvena, negujte jo, obiskujte ga, morda boste nekega dne znova imeli pogoje, da boste lahko skrbeli zanj, pa tudi sicer, če se ne mislite odločiti, da bi ga dali posvojiti, potem je prav, da ostanete v stiku. Občutek imam, da ste čuteča oseba, a da imate trenutno takšne težave sami s sabo, da morate najprej poskrbeti zase, potem pa se boste lahko posvetili še sinku.
Kot drugi korak, ki lahko sedaj sledi, torej predlagam, da v kolikor ste zainteresirani za nastanitev v materinskem domu pokličete našo, ali tel.št. katerega drugega materinskega doma (http://med.over.net/telefonske_stevilke/seznam_materinski_domovi_varne_hise.php), če pa se za to ne bi odločili, se lahko obrnete npr. na Žensko svetovalnico, kjer vam lahko pomagajo in svetujejo pri reševanju vaših težav. V kolikor pa se ne želite obrniti na kakšno tako ustanovo, pa poskušajte sami urediti prijavo stalnega prebivališča na naslovu CSD.
Žal mi je za dosedanje slabe izkušnje na naslovih, kjer bi vam morali nuditi pomoč za izhod iz krize. Upam, da boste v nadaljnje naleteli na osebe z več posluha za stisko človeka.
Ostanite močni in spomnite se na slaven rek: Kar ne ubije, jača. Verjamem, da boste preživeli to težko izkušnjo in iz nje šli naproti lepši prihodnosti močnejši in hvaležnejši za vse.
Ne izgubite upanja in se borite, kot levinja, ki se bori za mladiče!
Jana Metelko, dipl.soc.del.