pregrada na maternici
Pozdravljeni!
Rabila bi strokovno mnenje. Pred kratkim sem bila pri strokovnjakinji za septum oz. pregrado. Ugotovljen je bil septum in sicer na izvidih iz ultrazvoka piše:
Utrerus: v RUF, viden septum ut.
Endometrij: 8mm
desni ovarij: folelel 16mm, b.p.
Levi ovarij: b.p.
navodilo oz. mnenje: -za HSC OP- (th:Stediril lbl pred posegom)
A mi lahko kdo razloži a je to velik septum ali majhen? ali je bolje da nja grem na operacijo? Tako si želim zanositi, ampak ne vem a nja grem najprej na operacijo ali naj najprej probam zanositi?
Hvala!
Spoštovani,
žal o velikosti pregrade ni besede. je zgolj omenjena. Edino, kar je bilo izmerjeno je debelina maternične sluznice. Če še niste zanosili in šele poskušate ter še ni vsaj leto dni, kolikor si za nosečnost prizadevate, bi veljalo z odstranitvijo pregrade počakati. Žal niste zapisali, kaj vas je sploh vodilo do obiska “strokovnjakinje za septume”. Če gre zgolj za naključno najdbo ali posledico vaše radovednosti, potem še ne vemo, če je pregrada klinično pomembna ali ne. Če se že odločite za odstranitev, pa še nikoli niste bili noseči, priporočam odstranitev s tanko histeroskopijo (Versapoint ipd.).
Pozdravljeni!
Ja odkritje septuma je bila moja radovednost, ko sem ginekologinji rekla, da se bojim da ko bom hotla imeti otroke da jih ne bom mogla. nato je rekla da mi lahko naredi ultrazvok in tam je omenila da sem zdrava samo da imam verjetno septum, nakar me je napotila k specialistki, da mi svetuje če je potrebno odstraniti septum.
Tja sem prišla in je rekla da imam septum in mi dala napotnico ni pa imela časa da mi razloži za kaj spoh gre. ves ta čas je moja ginekologinja odsotna zaradi upokojitve, januarja pride novi.nobeden nima časa da mi svetuje kaj naj naredim ali naj grem na odstranitev ali ne.
seveda bi mi bilo veliko ljubše če mi nebi bilo potrebno iti na odstranitev in da bi lahko s fantom že sedaj poskušala imeti otroka. ampak ne vem ali lahko to vpliva na razvoj mojega otroka. če bi bil lahko razvoj otroka prikrajšan zaradi pregrada potem bom stisnila zobe in šla na odstranitev. kaj mi priporočate? še nikoli nisem bila noseča in sem stara 27.let.
Z vso hvaležnostjo za odgovor, lep pozdrav!
Spoštovani,
v tem primeru svetujem, da počakate teh 1 do 2 meseca do zamenjave zdravnikov. Toliko časa v reprodukciji ne sme biti problem. Sicer pregrada res lahko povzroči splav (v cca 25%) in jo povezujejo tudi z motnjami v rasti ploda (to dokaj uspešno rešujemo s pravočasnim porodom), o preventivni odstranitvi pregrade pa sem tudi že pisal in ta lahko prinaša prav toliko škode kot koristi, vsaj pred prvo nosečnostjo in vsaj s klasičnim histeroskopom. Če bi se kljub vsemu odločili za odstranitev pregrade, priporočam metodo s tankocevnim histeroskopom (Versapoint ali kaj podobnega).
Pozdravljeni,
zanima me kdaj se najbolje vidi na UZ pregrada oz. septum, če seveda obstaja. Namreč pri ginekologinji sem bila 10 dni pred menstruacijo in sluznice še ni bilo in se pregrada ni videla. Sedaj sem naročena na UZ v stari porodnišnici in sicer 5-6 dni pred menstruacijo. Ali mislite, da bo vidnost boljša. Stara sem 33 let in sem imela pred tremi meseci ss. Kaj predlagate, če mi na uz ugotovijo pregrado. Odstranitev?
Hvala za odgovor
Spoštovani,
pregrada se vidi najbolje ob zadebeljeni sluznici, kar je kadarkoli po ovulaciji in pred M. kdaj bo to pri vas, žal ne vem. Če se bo pregrada videla, jo po SS priporočam odstraniti, čeprav nikjer ni rečeno, da ste splavili prav zaradi pregrade.
Pozdravljeni!
Tri leta nazaj sem zanosila in celotna nosečnost je potekala brez najmanjših problemov, Tudi s samo zanositvijo nisem imela problemov sej je ratalo v “prvem” poskusu. Že takrat mi je ginekologinja našla manjšo pregrado (1cm), druga nosečnost pa je se je naenkrat končala v desetem tednu s spontanim splavom. S samo zanositvijo zopet nisem imela nobenih problemov. Zato me zanima v kolikšni meri je lahko pregrada kriva za spontan splav. Ali kaj vpliva število nosečnosti na povečanje splava zaradi pregrade ter ali bi bilo pametneje pregrado odstraniti, ker sedaj se zelo bojim ponovne nosečnosti, in ponovnega splava?
LP
Spoštovani,
pregrada ni absolutna ovira, je pa relativna, torej statistično gledano se verjetnost splava ob prisotni pregradi poveča na cca. 25%, kar je 2 do 3x več kot sicer ob normalni maternici. pregrado se torej vsaj po eni nosečnosti, ne glede na to ali je uspešna ali ne splača odstraniti.
Pozdravljeni,
tudi jaz sem ena tistih s pregrado, a se za odstranitev nisem odločila, češ “kar bo pa bo”, in sem zanosila povsem spontano in zelo hitro. Noseča sem 26 tednov in vse poteka normalno, nimam nobenih težav. Zanima me, v kakšni obliki se sploh začnejo pojavljati znaki, da otrok nima več prostora za rast, da jih bom sploh prepoznala in pravočasno ukrepala; na naslednji pregled sem namreč naročena šele po 30. tednu.
Najlepša hvala!
Spoštovani,
takšnih “znakov” ni, pač pa se to pozna po zaostajanju velikosti maternice za standardom, če dosledno merimo razdaljo med sramno kostjo in vrhom maternice (SF). Ta razdalja je v cm med 20. in 36. tednom enaka številu tednov nosečnosti – 2 cm +/- 2 cm. Npr. Pri 26 tednih med 22 in 26 cm. Če ta razdalja odstopa od standarda, se naredi še UZ pregled plodove rasti.
Lep pozdrav ponovno!
Kdo bi si mislil, da se bom po skoraj 4 mesecih oglasila s popolnoma drugačnim problemom:-) Niti pomislila nisem, da je možno, da bom sploh prišla do roka, zdaj pa sem že 9 dni čez, in to s pregrado. Moja ginekologinja skozi celo nosečnost sploh ni posvečala pozornosti tej “malenkosti” in mi niti ni merila trebuha, mene pa je zdaj začelo malo skrbeti. Razumem, da uz meritve na nuhalni svetlini in morfologiji ne morejo biti 100% in imajo lahko odstopanja – toda zakaj plod tako zaostaja v rasti – je možno, da je kriva pregrada? Pred tremi dnevi (tedni amenoreje 40 + 6) so mi opravili UZ pregled, kjer je bilo ugotovljeno naslednje (bom prepisala kar vse):
Biparietalni premer: 91
Obseg trebuha: 329
Teža ploda: 3150 g
Dolžina stegnenice: 74
Plodovnica: primerno
Gestacijska starost: 37 + 3
PI/UA: 0, 74
Posteljica/popkovnica: na zadnji steni, dosega fundus. Začetna zrelost.
Dorzoposteriorna lega.
Otroka čutim skozi cel dan, je zelo živahen in še zelo visoko. Moje maternično ustje nezrelo, vrat še povsem zaprt in do sedaj nisem občutila niti enega lažnega popadka oz. otrdevanja trebuha, sploh ne vem kako to zgleda.
Čez dva dni bom sprejeta na oddelek, da mi porod sprožijo umetno – in bo, kar bo. Rada bi le še vaše mnenje, da bom tja odšla bolj pomirjena.
Najlepša hvala za vse, kar delate za nas – ki smo največkrat predvsem paničarke, saj vem. Lep preostanek meseca maja Vam želim!
Kdo pa pravi, da vaš plod zaostaja v rasti? Plod povsem ustrezno raste, samo porod se ne začne. na to lahko čakamo, dokler plod ni ogrožen in trenutno še ni. Porodni termin je namreč obdobje 5 tednov od 37 do 42 tednov in ne en dan. PDP vseeno potrebujemo, a se znamo orientirati, kdaj kaj početi.
Pozdravljeni gospod Pušenjak,
hvala, imeli ste popolnoma prav – pred dvema tednoma sem rodila zdravega fantka, ki prav nič ne zaostaja v rasti: ob rojstvu je imel 3590g in 53cm 🙂
Imam pa katastrofalno porodno izkušnjo: na oddelek sem bila sprejeta 11 dni po roku, s popolnoma zaprtim in nezrelim materničnim vratom, otrok je bil še zelo visoko. Ob 8.h zjutraj sem dobila vaginaleto in dve uri za tem sem že imela popadke na 5 minut. Tekom dneva so postajali pogostejši in zvečer v porodni sobi so bili že tako močni, da med enim in drugim skoraj ni bilo več predaha. Vem, da to ni nič nenavadnega – toda maternični vrat se je v tem času odprl samo za 2 cm! Otroku je padel utrip, zato so se (hvala bogu) odločili za urgentni carski rez. Če bi vedela, da se umetno sprožen porod lahko odvije tudi tako, bi se mu z vsemi močmi uprla.
Zanima me, če me v primeru, da se odločim za še enega otroka, čaka napovedan carski rez.
Lep pozdrav in hvala!
Spoštovani,
najprej še ena kratka pridiga: poroda in njegovega izida ne znamo napovedati in ga niti ne poskušamo, zato je treba porod vedno najprej poskusiti. karkoli bi napovedali in počeli preventivno drugače, bi prevzeli veliko tveganje, da se zmotimo. Torej za porod zelo močno velja pravilo, da ničesar ne obljubljaj in prav tako ničesar ne razglašaj za nemogoče.
Kot drugo pa boste ob koncu naslednje nosečnosti, če se seveda po ne vem kakšnem naključju porod ne začne spontano in se sam od sebe tudi ne odvije brez večjih ukrepov (tudi to sem že videl!), deležni načrtovanega (elektivnega) CR, vendar ne pred zaključenimi 38 tedni nosečnosti, praviloma celo raje bližje 39 tednom.
Spoštovani,
pregrada ne nastane ampak jo ima dotična v maternici od rojstva, po uspešni odstranitvi pa se tudi ne ponavlja. Poseg lahko vpliva na nosečnost, odvisno od tega, kdaj se ga opravi (pred 1. nosečnsotjo ali po prejšnjih porodih), pa tudi od tega, s kakšnim histeroskopom se jo odstranjuje (z debelim klasičnim 9,5 mm ali s tankim 4,5 ali 5 mm). Debel histeroskop pri še nikoli pred tem noseči lahko poškoduje strukturo materničnega vratu in ta v nosečnosti lahko odpove v svoji osnovni funkciji, zadrževanju nosečnosti v maternici, posledica pa je predčasno odpiranje MV in visok splav pred 23. tedni oziroma zelo zgodnji porod pred 32. tednom. Če ste noseči že 32 tednov očitno niste v tej rizični skupini.
jas bi lepo prosila za razlago izvida!uz opravljen 16.12.2011
Uterus v AVF 75 x 38 46 mm
Endometrij zgodnjo sekrecijski, 10 mm
Kavum septiran
Uterus primerne oblike in ehostrukture
Desni ovarij tik ob uterusu 34 x 14 mm z drobnimi folikli in dobro prekrvljeno nehomogeno strukturo premera 17 mm -CL
Med ovarijem in uterusom vidna tubularna anehogena struktura 45 x 12 mm (event. hidrosalpinks?),deloma septirana,stene in septa zmerno prekrvljeni,event. prileferacij ne vidim,ena pregrada je mestoma zadebeljena do 2 mm,lahko bi šlo tudi za fenomen zobatega kolesa.
Levi ovarij z drobnim foliklom 27 x 16 mm,bp.
v CD minimalno proste tekočine !
Naj povem še to,da imam redne menstruacije,..zdaj sm pa jo nazadnje mela 28.9.2011! noseč nisem saj ne uspe!
Spoštovani,
glede na to, da imate v maternici pregrado in da je tudi situacija okrog rodil (jajcevodi?) nejasna, menim, da potrebujete vsaj HSG, lahko pa tudi laparoskopijo in histeroskopijo, ki sta edini dokončno diagnostični in lahko tudi terapevtski metodi.