navajanje na kahlico
Pozdravljeni,
imamo še ne dveletno hčerko, ki je kar naenkrat pokazala interes za lulanje v kahlico. V bistvu smo kahlico začeli uporabljati že zgodaj (starejša hčerka si je želela, mala pa je rada sedla gor), od poletja kar veliko lula v kahlico, a le če je imela plenico. Dobra dva tedna nazaj sta vzgojiteljici povedali, da tudi v vrtcu redno pove za lulat in kakat, doma pa je že več popoldnevov preživela brez plenice. Zato smo se zmenili, da poskusimo malo natrenirat. Problem je, da je v dveh tednih samo dvakrat povedala dovolj zgodaj za kakat, vedno pove, ko kaka ali je ravno naredila v hlače, kaka vsaj enkrat na dan. Polulala se je malokrat.
Ker je še tako mala, me zanima, kako naj se tega lotimo, da je ne bi preveč obremenili?
Sicer nam ni problem zamenjat hlač, tudi v vrtcu ne, ali bi ji vseeno morali vrniti plenico? Da bi ji jo dali samo za kakanje, tudi ne moremo, nič ne pove.
Zelo posluša, ko ji razlagamo, da mora do časa na kahlo, jo močno pohvalimo, če uspe samo pikico narediti v kahlico, četudi je bila že kakana.
Hvala in lep dan
Mogoče je sicer malce prezgodaj, da bi ukinili plenico, če za kakanje ne pove pravočasno, vendar je moje mnenje, ji sedaj ne bi ukinjali plenice. Kajti to, da pove, da kaka ali da je kalala ravnokar, je začetek in tisto, kar mora otrok začutiti. Če vam ni odveč, potem raje potrpite še kakšna 2 tedna, v tem času najpogosteje otrok kar osvoji zadževanje, če je že tako daleč v kontroli, kot je vaša deklica. Tudi vaš pristop se mi zdi super. Pohavilit, zvpodbuditi, pri nesreči pa samo pospraviti in to je to.
Zaradi možnih vprašanj zakaj pa v tem odgovoru tako, pri drugih pa drugače, moram poudariti, da je deklica nedvomno zrela za odvajanje, ker pove za lulanje in večinoma tudi za kakanje (vsaj med, če ne pred), da je dajanje polenice nazaj za otroka preveč dvoumno (ne more premišljati ali ima plenico ali ne, ali se lahko sedaj pokaka v plenico ali mora na WC) in da je premajhna za kakršnekoli drugačne zahteve.
Če lahko napišem našo izkušnjo – poleti smo imeli takrat še ne 2 letnika brez plenice in hitro se je navadil na kahlico (ima tudi zgled starejšega bratca). Doma je bilo ok, potem v vrtcu ni nič povedal in so mu dali gor plenice, nakar je bil potem zmeden in je doma mislil, da ima gor plenico. Nato smo šli čisto nazaj na plenico, doker ni bil bolan in je bil 14 dni doma…star je bil ravno 2 leti. Spet sva odvzela plenice in je bilo super (edino kakal je v gatke, ampak to ni problem). Nato je šel v vrtec in sem nekaj časa vztrajala, da naj mu ne dajo plenice, ker bi bil zmeden, ampak sin v vrtcu ni povedal za lulat, zato so v vrtcu zopet uvedi plenico in ga sedaj sprašujejo vsako uro, če ga lulat in potem pove. Ko prideva domov, dava plenico dol in vedno gre na stranišče. Kaka večino v vrtcu v plenico, ko pa kaka doma, pa se kdaj v gatke, kdaj v stranišče.
Pri večjem sinu je bil bolj problem, ker je kakal 3x na dan in še pozno smo začeli z navajanjem in je bilo kar težavno.
Hvala za mnenje.
Pri nas je tudi tako, da je na kahlico hotela vedno, ko je šla starejša, tako smo prišli do lulanja na kahlico. Imamo pa mi srečo, da se v vrtcu zares trudijo z dajanjem na stranišče in ni dveh različnih načinov. Se bomo trudili, da natreniramo še kakanje, pa bo. Se je pa zgodilo, da je tudi ponoči že klicala, da bi šla lulat, ko je opravila je takoj mirno zaspala. Nekako nismo imeli namena hiteti, saj poleti, kadar ni imela plenice zaradi vročine, ni bilo nobenega interesa, en mesec nazaj pa se je vse skupaj obrnilo.
Imamo pa mi prav drugačno izkušnjo s starejšo, ki je v kahlico začela kakat pri nekje okoli 9 do 10 mesecev, vedno je prišla do odraslega in mu s kretnjami nakazovala, da želi kakat. Potem je bilo pri 20 mesecih starosti šala navaditi jo, da je bila brez plenice, saj je tudi že večinoma povedala tudi za lulat.
Pozdravljeni,
jaz bi imela tudi eno vprašanje glede kahlice. Sin je star 2,5 leti. V vrtcu je videl ostale, kako hodijo na kahlice in stranišče in je izrazil željo, da bi bil brez plenice. Seveda smo mu takoj ustregli, težava je pa ker ne pove ne kdaj ga lulat ne kakat.
Sicer kar se tiče lulanja je suh, vodo drži normalno 2-3 ure, potem ga pa spomnim, da je čas za lulanje in gre brez problema na stranišče ( ima nastavek), kahlice noče uporabljati, seveda z našo pomočjo, sam še ni najbolje spreten s slačenjem in sedenjem na wc-ju.
Tudi je zelo vesel in ponosen, ko se polula. Ponoči je po večini tudi že suh, tako da kar se tiče lulanja je kar v redu. Edino kar ne pove.
Za kakanje pa seveda tudi nič ne pove in se vedno pokaka v hlačke, ni se nam še zgodilo, da bi kakal v stranišče ali kahlico. Pove pa šele ko se je pokakal, ko ga začne motit, prej ne. Ker ne kaka vedno ob isti uri je težko ugotoviti kdaj se bo to zgodilo.
Za vsako lulanje ga pohvalim, čez dan mu včasih omenim, da naj pove če ga bo lulat in kakat, če se ponesreči pač pospravimo, ne delamo scen iz tega.
Vendar ne vem ali naj vztrajamo kljub temu, da sam ne pove ali damo plenico nazaj? Sam nasprotuje temu, pravi da je plenica samo za spat, čez dan pa hoče meti gatke.
Ja, normalno, da boste vztrajali! Plenice ne dajajte nazaj.
Pozdravljeni,
se bom navezala kar na to temo. Mi smo pri naši 21- mesečnici tudi poskušali dati dol pleničko, ker je sama rekla, da gre na kahlico. Nakar ji je uspelo lulat v kahlico večkrat, ampak se je tudi velikokrat polulala v hlače. Zanima me vaše mnenje o tem ali naj ji vedno, ko smo doma odstranimo pleničko in vztrajamo ali je še premajhna za to. Tudi v vrtcu luluajo na kahlico in ji kar uspeva, čeprav jim tam seveda še dajo nazaj pleničke. Zanima me še ali je normalno, da se otrok polula na vsakih 15-20 minut? Res je, da je kar dosti pila, pa se mi vseeno zdi kar pogosto.
LP
Pozdravljeni,
Tudi jaz se bom navezala kar na tole temo, ker smo tudi pri nas v času, ko se intenzivno pripravljamo na kahlico.
Naša punčka, 2 leti in 3 mesece je pa taka, da ne pove niti za lulat niti za kakat, tudi izgovoriti tega ne zna, kaj šele da bi nam povedala, da hoče ali noče na kahlico, ali da hoče ali noče pleničko. Ko tole berem, se mi zdi, da je naša deklica v hudem zaostanku, kar se vsega tega tiče. V vrtcu so nas obvestili, da so začeli dajat na kahlico. In da ona pa nič ne govori, nikoli nič ne pove in da sicer bolj malo govori. (edino pri hrani je jasna – da, ne, še).
In sedaj mene zanima, ali je za njo to sploh prezgodaj, pač ni še dorasla, (za govor me ne skrbi preveč, ker je spremljana pri psihologu in v RA – pravijo, da je to ok). Sej doma govori veliko, samo to so bolj besede, ena ali dve skupaj, pa še te bolj narobe izgovorjene, veliko črk zamenjanih, veliko črk sploh ne zna izgovorit (njeno razumavanje je pa odlično, razume vse).
Ali počakamo še s kahlico in vsem tem in ji o tem še nič ne govorimo, ali pač? Jaz jo sprašujem vsak dan, večkrat na dan, če hoče na kahlico, pa reče da ja, pa gor sedi in se nič ne zgodi. Redko nam je uspelo uloviti tajming. Lula pogosto in kaka do 3x na dan vsak dan.
Večkrat je v vrtcu mela vneto ritko ravno zato, ker ni nikoli povedala, oni pa niso opazili.
Torej, kaj nam svetujete?
Zelo vam bomo hvaležni za karšenkoli nasvet.
Lepo vas pozdravljamo!
Pozdravljeni,
tudi jaz bi imela podobno vprašanje.
Hčerka je imela poleti močno vneto ritko, zato smo jo začeli puščati brez pleničke in dajati na kahlico. Po popoldanskem spanju je vedno naredila oboje v kahlico in bila vidno vesela. Od takrat (tudi ko se je ritka pozdravila), sem jo redno dajala na kahlico vsakič, ko sem ji menjala plenico in velikokrat se je še polulala v kahlico. Pleti je imela 17, 18, mesecev. Danes ima 21 mesecev in pred 14 dnevi je se je začela grozno upirat za pleničko gor ali dol. Cuka, vrešči… Zato sem se odločila, da ji odvzamem pleničko in jo spodbujam na lulanje na školjko. Vsake pol ure jo vprašam, če jo lulat. Če jo, se odpravi na stranišče in brez upiranja pusti, da jo posedem. Takoj se polula. Tudi pokaka se in je zelo ponosna, ker jo zelo pohvalimo. Kdaj pa se tudi upira, a jaz vem, da je že dolgo nazaj lulala in da bo čas in potem se vseeno polula, tudi če ni hotela it na wc. Je pa res, da ji tudi kdaj uide. Ko ji uide, reče “lulala” in jo hitro nesemo na školjko (zadrži, kar je še ostalo) 🙂 Kar me bega pa je, da ko gremo ven z vozičkom ali z avtom, ji pa dam pleničko, ker bi se sicer polulala. Je to prav ali delam narobe? Če je brez naj bo brez? Polulala bi se pa prav gotovo, ker lula na vsake pol ure, če ne še pogosteje. Pred lulanjem je zelo nestrpna, zato mi tudi v vozičku ali avtu kriči..potem ko se polula, je ok. Pije zelo veliko. Vsako uro vsaj 1 dcl. Vedno ko lula, lula veliko. Nočna plenica je polna. Tik pred spanjem gre lulat, a potem spije še 2 dcl mleka in ob 6 30 spet 1,5 dcl mleka in spi naprej do 8. Če toliko popije, je najbrž razumljivo, da je polulana? Zjutraj takoj ko se zbudi jo dam na školjko in se polula, večkrat tudi pokala. Prosim, povejte mi, če delam prav ali bom otroka kakorkoli zmedla. Moram še povedati, da ni v vrtecu ampak z mano doma. Hvala za vaš čas in odgovor. LP
V času treninga vzdržnosti je potrebno kar čarati. Ko vemo, da ne bomo mogli dovolj hitro otroka sleči in ga dati na WC ali za to ni primernih pogojev, mu moramo dati plenico. Sploh pozimi, ko je otrok zelo oblečen in ko ne more npr. lulati zunaj. Zato se zdi povsem smiselno in primerno tako, kot delate. Kar tako naprej.
Spoštovani!
Poskusila sem prebrati vse teme o navajanju na kahlico, a na težavo, ki jo imam jaz, nisem naletela. Marca bo moja hči stara 2 leti in pol, z navajanjem na kahlico sem začela že pred drugim letom in jo večkrat na dan posadila nanjo. Skoraj vedno je nekaj naredila vanjo, zmeraj pa, ko se je zjutraj zbudila in po opoldanskem počitku. Takrat je kahlico dobesedno napolnila. 🙂 Zjutraj je bila plenica že večkrat suha, po opoldanskem spancu pa zmeraj. Vedno sva jo z možem pohvalila, ko ji je uspelo, nikoli je nisva kregala, ko je kahlica ostala prazna. Naenkrat pa se je začela kahlici upirat. Plenica je zjutraj spet večkrat mokra, po opoldanskem počitku še zmeraj suha. Zmeraj mi reče, da je NE tišči lulat ali kakat, ko jo vprašam, pa čeprav se potem zmeraj polula ali pokaka. Nekaj kapljic naredi v kahlico, nato zadrži, četudi sedi na kahlici 10, 15min. Mirno poje pesmice ali se igra med tem. Nato se polula do konca šele v plenico. Kupili smo tudi nastavek za wc, ampak se tudi tega brani. Ne želim je siliti, ampak, če je znala prej… Ne znam si razložiti, kaj se je zgodilo. Mi lahko daste kakšen nasvet?
Hvala!
Nataša
Ne morem vam razložiti, kaj se je zgodilo. Lahko sploh nič in gre le za neko prehodno muhavost, ki bo minila sama od sebe. Otrok naj na kahlici ne sedi dlje kot 2 ali 3 minute, to zadostuje za lulanje in kakanje, če jo res tišči. Potem pokažite z neverbalno govorico, da vam ni všeč (ne pa karanje ali kazen), če se polula v hlačke, če pa je malce prej sedela na kahlici. Skratka, postavite ji zahteve. Kar pa ne pomeni, da boste strožje ukrepali, če tega ne bo dosegla.
Pozdravljeni.
Imela bi eno vprašanje glede navajanja na kahlico. Hčerka (2l in 3mes) je pred koncem lanskega leta(nov) začela kazati interes za kahlico. Ker so jih najprej začeli navajati v vrtuc, smo kahlico tudi mi kupili in ji je razložili kako to gre. Sedenje gor ji je bilo všečno, tako da smo jo samo spodbujali, čeprav ni nikoli naredila nič. No, potem se ji je zadeva decembra malo uprla (verjetno sva midva malo preforsirala zadevo), in kahlica je bila postavljena na stran za nekaj časa. Dober mesec nazaj pa je sama izrazila željo, da bi imela hlačke, ne plenice, kupili smo tudi nastavek za školjko. Hlačke je na začetku zelo rada nosila, vendar se je vedno polulala na tla in tudi zajokala, ker ji občutek ni bil prijeten (joka še vedno, ko se tako polula, vendar zna potem malo zadržati). Nikoli je nismo kregali, smo le povedali, da lahko prej pove, pa gre na kahlico (kar ni hotela) ali stranišče. V kahlico v vrtcu razen enkrat čisto na začetku nikoli n naredi ničesar, tudi doma, je bolj ko ne naredila kaj le takrat, ko ni šlo drugače (po spanju ali po dolgem času ne-lulanja s primerno spodbudo). Par tednov nazaj se je lulanja v kahlico celo ustrašila (začela je jokati), ker ji zadeva očitno ni naravna. Zdaj je v teh prazničnih dneh zopet brez plenice (večinoma po svoji izbiri, če pa vpraša, pa rečemo, da plenic ni in se ne sekira veliko). Celo popoldanski spanec je prespala brez lulanja, vse skupaj je trajalo od 10h do 16h, ko se je po 20min sedenju polulala v školjko. Naj povem, da je 20min zadrževala, ker jo je tiščalo, vendar za plenico ni prosila. Polulala se je bolj zato, ker ni mogla več zadržati kot pa zaradi želje. Ji je bilo potem res lažje in najina spodbuda ji je bila zelo všeč, zdelo se je da počasi premaguje strah pred lulanjem v “ne-plenico”. Vendar je problem v tem, ker sama ne pove, da jo tišči, na začetku sva jo spraševala, zdaj niti tega ne narediva, ampak punca zna očitno še kako dobro zadržati, če se je v celem dnevu polulala 3x (ni premalo pila). Kako naj ji pomagamo premagati strah pred lulanjem v kahlico/stranišče, ker mislim, da je samo to še ovira? Jo preveč forsirava? Zakaj potem raje izbere hlačke (je suha tudi po več kot 3h), če nima namena povedati kdaj jo tišči (na vpr., če jo tišči, je tudi vedno odgovorila ne). Gre pa prostovoljno na školjko in rada sedi gor, vendar ko je tik pred tem, da bi lulala, hoče dol ali pa začne mencati, da zadrži. Kaj naj storiva v tem primeru? Naj ji dam plenice nazaj gor in se delamo da hlačk več ni? Se bojim, da bi jo to še bolj zmedlo. Zdi se mi, da še ni prirpavljena, hkrati pa mi sporoča, da je. Prosim za kakršenkoli nasvet. Hvala 🙂
Najprej morate vedeti, da je lulanje v plenico bolj nenaravno kot lulanje kamorkoli drugam. Otroku prepozno predstavljamo kahlico oz. prostor, kamor bo lulal brez plenice. Tako ta objekt predstavlja zanj nekaj tujega. Če bi ga občasno (ko npr. dobro vemo, da sevedno pokaka po kosilu, zna pa že sedeti, uvedemo kahlico), posedemo in ulovimo kakanje, ne pa treniramo!!!, otrok ta objekt povsem sprejme in kasneje nima nobenih težav s kakanjem in lulanjem na kahlico. Kot sprejme zobno ščetko, če mu dovolj zgodaj začnemo umivati zobe. to je objekt, s katerim je zrasel in je to del njegovega življenja. Kahlico pa sreča običajno okoli 2. leta, zanj to ni stvar, ki je normalno prisotna v njegovem žćivljenju in seveda so težave skoraj praviloma tu. Predolgo so otroci v plenicah, saj je to udobno.
Vztrajajte s treningom, vendar brez prisile. Najprej otrok čuti, da se bo polulal (pokakal), vendar še ne more zadržati in se polula/pokaka. Nato pove, kaj je naredil. nato se nauči stisniti mišice medeničnega dna in zadržati tistih nekaj sekund do WC ali kahlice. To je normalen razvoj vzdržnnosti.
Ko otrok večino dneva prebije brez plenic in se nesreče dogajajo le 1x ali 2x v dnevu, mu ne damo več plenice, saj ga to samo zmede in nima časa premišljevati “Oh. ali imam plenico in se lahko polulam ali moram zadržati do kahlice?”.
Pozdravljeni.
Najprej hvala za odgovor. Se opravičujem za prejšnji dokaj zmeden sestavek, vendar sem želela na rkatko opisati vse, kar se mi je zdleo pomembnega. Naj omenim, da smo do vrtca nekako prakticirali pralne plenice in je bila večkrat nočna plenica popolnoma suha (prav tako je še danes katerakoli plenica po spanju suha, če le ne čakaš ravno 5min po bujenju). Tako da neke udobnosti do takrat ni imela. V vrtcu pa pač uporabljajo navadne plenice in večkrat je od jeseni naprej imela kar navadne plenice, še posebej če smo šli kam na sprehod ali potep direktno iz vrtca. Se mi zdi, da se je potem kar razvadila, ker je pri pralni plenici potem jamrala, da je noče in da želi “drugo” plenico-navadno.
Vidim, da smo ga s kahlico polomili, ker ji je nismo predstavili že prej, čeprav je bilo na začetku anvdušenje nad njo izjemno-res je rada sedela gor. Zdaj pa je navdušena nad straniščem in gre rada gor (včasih tudi bolj za hec). Danes in včeraj je po popoldanskem spanju lulala v školjko, to je bilo ker sva jo midva posadila gor, pa je zadrževala kar dolgo, preden je pogruntala da se lahko (in predvsem kako) sprosti in polula. Včeraj je ob tem nekaj jamrala in želala dol, danes ji je bilo že fajn in se je smejala ter bila vesela. Vendar je vseeno trajalo 20min po zbujenju, da je prešla v fazo lulanja. naj vztrajamo še čez vikend ali je bolje da prenehamo? Drugače je danes npr mimo lulala le 2x, 1 pa v plenico, ko smo šli v trgovino. Ne vem ali naj vztrajamo, če bo itak v pon spet v plenici v vrtcu in se tega raje lotevamo poleti, ko bomo (mogoče) dlje časa skupaj.
Kar ste napisali, popolnoma drži. V času, ko še ni bilo plenic za enkratno uporabo, so otroci mnogo prej začeli sami od sebe opozarjati, da so polulani, ker jih je mokrota motila. In s tem so prej dosegali vzdržnost. Ker plenice sedaj vse popivnajo, enostavno nimajo občutka, da bi morali karkoli spremeniti.
Če otrok malce zavrača kahlico, na wc školjko pa gre, je to super, vnedar mora imeti nogice podprte (pručka).
Sedaj, ko bo topleje, bi bilo potrebno vztrajati na treningu, Najslabše je enrkat vztrajati, pa spet opustiti, pa spet čez nekaj dni ponuajti, s tem je otrok samo zmeden.