Ko se zaljubiš v drugega…
Pozdravljeni,
že 3 leta me spremlja težava, s katero kljub neštetim zaključkom ne morem opraviti.
Že zelo kmalu sem se s fantom odselila od doma, kjer živiva skupaj že nekaj let.
Pred 3-mi leti pa sem na nekem tečaju spoznala starejšega fanta, ki je moje življenje obrnil na glavo. Prevzelo me je njegovo zrelo razmišljanje, njegov humor, njegovi hobiji…vse. Noro sem se zagledala vanj in on vame. Sva samo prijatelja, med nama se nikoli ni zgodilo nič več kot le dolgi in prijetni klepeti. Tudi on je imel v tem času punco, vendar je prekinil vezo z njo, pravi da zaradi mene, da sem ženska njegovih sanj in da si želi živeti z mano ter z mano ustvariti družino.
Sicer sem zaradi svojega poklica veliko v moški družbi in tudi sicer imam veliko ponudb, vendar me nihče ni tako močno prevzel kot on.
Ker želim biti zvesta in iskrena svojemu fantu, sem mu povedala o občutkih. Presenetljivo zrelo je odreagiral in prišla sva do zaključka, da gre za iluzijo, ki sem si jo ustvarila o tem fantu in da me k njemu vleče predvsem zato, ker moj fant veliko dela in ima zelo malo časa zame. Redko najdeva en dan v tednu, ko se lahko posvetiva drug drugemu.
Sicer imam svojega fanta zelo rada, na začetku najine veze je bilo noro in tudi dolgo časa po tem, ko se je začetniška zaljubljenost že končala. Priznam pa, da so se v zadnjem času moja čustva do njega močno ohladila. Ravno zato me seveda še toliko bolj razveselijo sms-i, telefonski klici fanta v katerega sem zagledana.
Seveda je že neštetokrat prišlo do točke, ko sem čutila, da želi, da pustim fanta in odidem z njim, vendar sem mu jasno povedala, da tega ne bom naredila, ker svojega fanta ljubim in sva se zaradi pomanjkanja časa izgubila.
Kljub temu fant še vedno upa in pravi, da ne morem skriti čustev do njega in da moje besede nimajo smisla (vem, da jih ne znam skriti, ravno zato sem že neštetokrat predlagala, da se ne slišiva več). Ker pa imava skupno družbo in se večkrat dobimo, se najin dogovor ob vsakem srečanju podre.
Počutim se razcepljeno na dva konca, imam slabo vest, ker večino časa razmišljam o njem, vendar pa nekje v sebi vem, da gre za neko začetniško iluzijo in kemijo, ki mi ne da miru in ki mi pravzaprav daje občutek, da živim in se zaradi nje odlično počutim.
Prosim za kakšno mnenje, nasvet…in prosim brez izrazov, da sem koza ipd., ker se to lahko zgodi vsakomur in sama sebe zaradi teh občutkov niti slučajno nimam manj vredno osebo.
Lp!
Nobenih takih izrazov ne bo, dokler jaz klikam nove objave 🙂
Dober dan, ali karkoli !
V globalu si na trdnih tleh, čeprav zbegana. Vsak nasvet ali misel lahko vzameš tudi negativno, torej gre samo za naša razmišljanja. Prvo kar sploh moraš narediti, je da potegneš črto in narediš kalkulacijo sebi – si sploh v taki zvezi kot želiš, seveda če odšteješ vsa znana dejstva da nobena zveza nima samo +, ampak ima tudi minuse, sledeče pa da karkoli že je, to storiš sebi in za sebe, ne zaradi kogarrkoli drugega. Če meniš da je treba z drugim presekati, to naredi takoj, skupne dejavnosti so izgovor. Po drugi strani – kdo lahko komu kaj garantira in obljublja ? Tebe pozna po eni plati, je spozžgan in “že ve”, da si prava bejba za ustvariti družino. Kaj ti plozam ? Da četudi se spraviš skupaj z njim, pride čez čas do hladnega tuša in ugotovitve da to pač ni bilo to (z obeh strani) in kje si ? Nikjer. Razočarana in “izkoriščena”.
Bom kar nehal, edini meni znan recept je: glavo pod mrzlo vodo !
cec
Priznam pa, da so se v zadnjem času moja čustva do njega močno ohladila.
…, ker svojega fanta ljubim in sva se zaradi pomanjkanja časa izgubila.
Punca, punca, odloči se, kaj je zdaj, si se ohladila ali ga ljubiš? Življenje ni mehiška nadaljevanka in poanta zveze ni v tem, da trpiš, se odrekaš, si razdvojen, ljubiš na pet koncev … ampak da se imaš super s tistim, s katerim si. Delaš dramo iz nečesa, kar v resnici sploh ni več vredno drame, samo da bi ti izpadla plemenita. Fanta nimaš več rada, priznaj si to, nočeš pa izpasti lahkoživka in se vreči drugemu v objem. Sploh pa, kaj bodo rekli drugi ljudje. Po možnosti je tudi ta novi iz vašega kraja, to se bodo jeziki brusili.
Tako te vidim. Ni laskavo, ampak sprenevedanja pa res ne maram.
Zdi se mi, da je odnos s partnerjem prišel do točke, ko ga je potrebno nadgraditi. Z družino verjetno, da bo ohranil smisel. Glede na to, da sta še mlada, enostavno ne gre, da imata zase morda en dan v tednu, preostali čas pa sta vsak za sebe. Tako poteka v primerih, ko dva hodita, ne pa v nekajletni zvezi. Kljub medsebojni iskrenosti in zrelosti se občuti, da je vajin odnos obstal. Ali pa razmisliti, če je smiselno to ustaljenost furat naprej.
Glede na mladost in trenutno zvezo tudi ni nobenih ovir, da tvegaš nov začetek. Če neka privlačnost in prijateljstvo traja tri leta, to ni več projekcija iluzij, je že mnogo več, je nek odnos, realna čustva, navezanost in čisto z vso pravico lahko trdiš, da imaš dva rada.
Potrebno bo temeljito premisliti zadevo in ugotoviti, na kateri strani so čustva močnejša in kaj morebitni preobrat potegne za seboj. Takole v troje, ne bo šlo več dolgo, kljub partnerjevemu razumevanju. Nekje bo potrebno potegniti črto.
Želim ti pogum in modro razmišjanje!
Življenje ni španska limonada.3 leta so okoli in ti si še vedno tam,kjer si bila.Nisi se še odločila,ker se bojiš tvegati.Bojiš se,da se ušteješ.Žal pa tega ne moreš vedeti,tudi še cincaš še 30 let.Mislim,da v tej tri letni vezi ni tako hudo,ne pa več tako vroče,ravno zato ne veš kaj bi naredila.Zavrniti nekaj kar ni slabo in prezreti nekaj,kar se ti zunaj ponuva je čudna kombinacija,ki zmede.Svoja čustva pretehtaj in se pošteno odloči.Zanimivo pri vsem tem je,da v nobenem preimeru ni garancije za uspeh veze.V vsakem primeru razkiraš.Zapomni si eno,da tista strast ki tli,se ravno tako lahko spremeni v pogorišče pepela.Zdaj je dober občutek,ko veš,da se te nekdo želi,da je zaljubljen vate in ti vanj.Ni pa dober občutek,ker ti na nek način sugestira,da zapustiš staro ljubezen za sabo.To je pritisk,ki te preganja,kaj pa sedaj.
Poskušaj oživeti tisto,kar že imaš.Če tukaj ni več pravih iskric,boš znala tudi naprej se znajti.Obsojam te nikakor ne,niti pomislim ne na to,ker si se znašla ujeta med dvema ognjema.Saj imam občutek,da si odgovorna in poštena deklina.Verjamem v to,da se boš odločila za korak naprej.Možno je,da doma stvar oživiš ali greš novi preiskušnji naproti.V vsakem primeru,si na poti,ko se boš odločala,tako s srcem,kot razumom.
Pozdravljeni. Ker sem se znašla tudi sama v takšni situaciji, nadaljujem temo, da ne odpiram nove podobne. S fantom sva skupaj pet let. Resnično lahko rečem, da sva si v marsičesem zelo podobna, podobno razmišljava, imava iste hobije, lahko se dolgo pogovarjava…..Skratka glede te plati ljubezni je ok. Najina ljubezen se je razvila na podlagi prijateljstva. Poznala sva se že prej in nekako po dolgih pogovorih in podobnem razmišlajnje in ker sva bila takrat nekako oba nesrečno zaljubljena prišla skupaj. To mi je pravzaprav všeč, ker vem da se je najina ljubezen razvijala glede na pogovoru, izkušenj, in ni šlo za začetno zaljubljenost, ki bi kmalu minila. Vendar pa me včasih ravno to bega. Na vsake toliko časa imam sama pri sebi krizo, ko se sprašujem ali je najin odnos preveč prijateljski. Nikoli med nama ni bilo čutiti ful močne strasti, tudi spolni odnosi niso pogosti.Tako jaz kot on, nisva neka obsedeca s seksom, vendar se mi zdi, da je vse skupej preveč prijateljsko. zakaj ne hrepenim po svojem fantu? In sedaj, pridemo do podobne zgodbe kot je napisala zagledana. Zaljubim se v starejšega moškega, razmišljam o njem, pravzaprav sanjarim in si predstavljam da sem z njim…In kar me najbolj prestraši pri sebi je to, da čutim ob misli nanj vzburjenje in močan utrip srca. To se mi ni zgodilo praktično še nikoli, tudi pri svojem fantu ne. Začnem se spraševati ali je to pač čisto normalno, da imamo malce fantazije, po drugi strani pa se sprašujem, ali je najina zveza sploh prava, da me pripelje do takega razmišljanja. Pravzaprav je v najini zvezi to že drugič…Prvič je bilo podobno kkot je zapisala zagledana…..vse sem povedala fantu, ker enostavno ne morem čustev prekrivati, ubistvu itak fant takoj skapira da nekaj ni ok. Tudi moj fant, je prenesel to presenetljivo dobro, nekako se je začel takrat boriti zame.T o mi je dalo vedeti, da mu ni vseeno zame in to mi je bilo dovolj dober razlog, da ostanem z njim in prekinem vse stike s simpatijo….Od tega je minilo tri leta in ni bilo žal, da sem se odločila za svojega fanta. Sedaj pa evo, spet smo tam, le da je v mislih nekdo drug…..sedaj res ne vem kaj storiti….včasih se imam zaradi tega prav za grdo osebo, za osebo, ki išče poplnost ki je ni.spet drugič, pa se sprašujem ali je najin odnos s fantom preveč prijateljski. bojim se, da če sedaj ostanem s fantom. se mi bo mogoče čez tri leta spet sfuzlalo, če grem z drugim, se bojim tvegati. Svojega fanta mam res rada, ne želim ga prizadeti. nisem sebičen človek in vem, da bom zaradi njegove prizadetosti trpela tudi jaz…..torej……ne vem……sem zmedena, jezna sama nase…….obupana.vem, da je to prelomen trenutek mojega življenja…..odločitev s kom želim ostati celo življenje, s kom imeti otroke…..Kaj narediti?….Slediti srcu….ali razumu….?
bega me, vse skupaj me bega……zaradi tega se imam za groznega človeka in ne zamerim vam, če me boste zmerjali z domišljavko……
vesela bi bila za kakršen koli nasvet, predlog mnenje……želela bi, da mi poveste mnenje o spolnem življenju med partnerjema, ali se vam zdi, da je ta moja situacija normalna pri dolgoletni zvezi, ali je med nama s fantom le prijateljstvo brez strasti….
hvala vam
Vsak odnos je odločitev oziroma obljuba, enkrat jo daš in traja za vedno. In ko to globoko v sebi sprejmeš za realno dejstvo nimaš več problemov, ko okoli tebe hodijo drugi moški ali ženske. Skratka gre za zvestobo. Problem danes je, ko vsakdo išče samo trans (kemijo, mehurčke) oz. po tem ljudje v srcu stalno hrepenimo. V življenju se ta trans ponudi, takrat ko si najmanj želimo in takrat je v preiskušnji naša obljuba oziroma prava ljubezen, ki je tudi v nas. Če zmaga ta “nepravi” trans-kemija, gre po navadi vse narobe. Če pa zmaga prava ljubezen začnemo riniti v globji odnos, kjer se pravzaprav pravi trans šele začenja in to je brezpogojna, večna, zvesta ljubezen. Če ti uspe priti tako globoko, se nore stvari šele pričenjajo dogajati in te so dosti bolj intenzivne (tudi utrip srca, mehurčki) in še vse drugo, kar si niti predstavljati ne znamo. Zakaj pa mislite, da se te vrste skušnjav dogajajo? Zato, ker neki demoni pač ne želijo, da bi doživljali in uživali v pravi ljubezni.
Pozdravljeni! Jaz imam enega dobrega prijatelja kot brat mi je vsakič ko me objame me potolaži. Jaz pa sem se zaljubila vanj kot nora in mu tega ne upam povedati in tega se bojim res je najboljši prijatelj in mi pomaga ampak ne vem kako bi on odreagiral če bi mu povedala da nekaj čutim od njega da sem zaljubljena vanj, kot še nikoli v nobenega, vsakič ko ga vidim bi ga najraje poljubila in mu povedala kaj čutim. Zato pa vam pišem da bi mi pomagali v taki situaciji kaj naj storim ker jaz čustva ne morem več skrivati pred njim
Zakaj pa nisi fantu dala otroka ampak si ves ta čas zavračala njegovo spermo?
Takole bom rekel. Dopustila si vdor tujca v vajino vezo s fantom. Ta novi te prepričuje proti prvemu. Sama dobro veš kaj delaš sedaj pa samo želiš da bi nekdo drug bil kriv. Tudi če to mini vezico končaš boš mogla to razkriti fantu. Tudi če odideš z drugim bo vedel kaj si naredila.
Izgubila boš oba dva in sama si si kriva. Prvega si imela za samoumevnega, odnos za neko stalnico in drugega kot nek bombonček.
Ne bodi presenečena če te bo drugi začel izsiljevati. Sam je en sam podlež ker te ni sprejel take kot si – v vezi. Ampak te prepričuje. To ni ravno zrelo. Ženska njegovih sanj ne moreš biti če si od drugega? Ali? Zakaj pa nista poročena? Sama sta to zakuhala z nekim oklevanjem vsa ta leta in življenjem na koruzi in blodenjem za materialnim. Odgovor je bil vseskozi pred tabo a ti si iskala drugje. Taka si. Sedaj pa jok na forumu te tvoje godlje. Ne hvala. Rešuj kakor veš in znaš ampak jaz te dam na čevelj prej kot mi poveš vse skupaj do konca.