ne znam več naprej…
Živjo black-rose…tudi sama imam bulimijo, ketera pa je bila pred meseci zelo huda in nevzdržna, resnično bila sem na robu prepada in popolnega obupa (čeprav se je tako zdelo samo meni, ker sem preveč razmišljala o vsej stvari in o tem kako ne morem nič, kako sem boga in kako ne morem več živeti). Sama ti lahko predlagam knjigo SKRIVNOST ZA MLADE…meni je dala misliti in resnično odkar sem jo prebrala sem se krepko spremenila brez kakršnegakoli mučnega *dela*, le s pomočjo pozitivnih misli…na trenutke se sploh več ne prepoznam, resnično predlagam…mogoče tudi tebi da misliti:)…pa saj veš delo na sebi, rekreacija, pogovori, in zelo pomembna samodisciplina.
lp lola
Ojla!
tudi jaz imam podobne težave,ampak zdaj sem se odločila, da bom premagala vse te težave in moja velika želja je da se tega rešim.seveda po korakih, s pomočjo strokovnjakov.
to da misliš da je najlažje da ne živiš je zmotno in ko boš enkrat to prebrodila ti bo žal, da si tako mislila.tako, da moj nasvet je, da sama pri sebi razčistiš in si postaviš cilj.in daj se v nič.
lahko pa mi zaupaš svoj mail in si medsebojno pomagava pri teh težavah.
srečno=)
Pozdravljena,
verjamem, da ti je resnično težko in da v tem trenutku ne vidiš izhoda, vendar obstaja. In lahko je veliko bolje kot se počutiš sedaj. Vprašanje je, če si želiš pomoči?
Praviš, da bi bilo najbolje, da ne biv eč živela. Si sedaj prvič pomislia na to ali zori ta misel že nekaj časa v tebi?
Veš misel na smrt ni tuja nikomur. Vsak se v svojem življenju kdaj sreča s tem, ko mu je težko, še posebej, če je ta bolečina res huda in neznosna. Verjamem, da je tudi tvoja bolečina močna in da imaš gotovo občutek, da ne bo nikoli bolje. Vendar, če boš dovolila ljudem, da ti pomagajo, ti bodo. Seveda s tem mislim na kakšnega terapevta ali svetovlca – kot je rekla tudi Lola. Začetek je vsekakor težak, vendar je možen.
In verjemi, obstajajo drugačne rešitve za probleme kot je smrt. Dovoli ljudem, da ti jih pokažejo.
Lep pozdrav,
Tatjana