Pozdravljene!
Potrebujem vaš nasvet, kaj in kako naj naredim…
Sem polnoletna dijakinja ločenih staršev, do polnoletnosti sem živela pri mami, s polnoletnostjo pa sem svoje stalno prebivališče spremenila in sem sedaj uradno prijavljena drugje (pri babici)
Moj oče preživnino še vedno plačuje mami na trr, kljub mojem opozorilu in opozorilu csd-ja. Ta preživnina ni nikoli točna, če sploh je. Vse je pod izvršbami, preživnine za nazaj so še na mami, kot takratno skrbnico, po polnoletnosti pa sem sama vložila izvršbo – začetek junija in še do danes nisem dobila ničesar…žalost slovenskih sodišč :/

Ker se z 1.1.2010 ukinjajo otroški dokladi mami nebo imela nič od tega če sem pri nje ali ne. Zato me zanima, kaj lahko storim, da bi bila kot samostojna oseba, ki bi imela možnost pridobitev republiške štipendije vsaj otoških dokladov mami nebo dobivala, preživnina pa ni zanesljiv dohodek s strani očeta. Kaj moram storiti? Skleniti dogovor o plačevanju preživnine z mami? Prijaviti svoje gospodinjstvo? Še kaj?

Hvala za odgovor!
Lep večer

preživnina se plačuje do 26 leta, če se otrok redno šola, seveda. če si v svojem gospodinjstvu bi ti morala plačevat oba starša, seveda po svojih zmožnostih in glede na tvoje realne stroške (stanovanje, hrana, oblačila, stroški šolanja, ipd), ne toliko, kot ti sama hočeš. preživnina se potem všteva v tvoj dohodek – na vlogi za štipendijo moraš obkrožit, da jo prejemaš.
kar se tiče preživnine se naredi izvršba in se gre na jamstveni in preživninski sklad, vendar zate ne velja več, ker po polnoletnosti sklad ne plačuje več nadomestil preživnin. nič, bo treba delat.
žalostno a resnično. če si uradno odseljena od mame vložit tožbo za preživnino za njo. sta skregali ali kako?

Pozdravljena!
Vem da mi preživnina pripada do 26.leta, in tudi nameravam se šolati še naprej.
Kot zastopim, če bi z mamo sklenile dogovor u preživnin, bi se za moj dohodek upoštevali le obe preživnini?
Izvržba se tako vleče, da če bom dočakala vse preživine do svojega 30ga leta bo tudi nekaj.
Nisva se skregali, babica je na veliko bolj fukcijonalni lokaciji in imam zgoraj v hiši vse zase, takoj da imam tudi več miru, mami je tako ali tako veliko okoli in malo doma. Mi zelo vstreza biti sama samostojnosti…pa saj upam da zastopite…lahko povabim kogarkoli in se mi ni treba s komerkoli ment kaj in kako….fant je ravnotako veliko pri meni…sicer je to začasna rešitev, ker se mi zdi da nebo leto ali 2 minilo, ko se bom selila uradno oba skupaj…vedno in povsod mi je stal in mi še danes stoji trdno ob strani.

Hm, ustreza ti biti sama, hkrati pa mame skoraj nikoli ni doma in hkrati je fant veliko pri tebi… čez dve leti bosta zaživela skupaj, hkrati pa imaš namen do 26.študirati… Malo paradoksalno je vse skupaj in kar se preživnine tiče, ti vsekakor pripada, ne vem pa če za nazaj pripada prav tebi.Če je mama pokrivala vse stroške iz svojega žepa, pripada po moje preživnina za nazaj njej, ne tebi.Vsaj po moji logiki.Lp.

Iz svojih izkušenj ti lahko povem kakšen je potek pri štipendiji (jo je moja hčera vložila). Smo tudi mi mislili da bo šlo z njenim lastnim gospodinjstvom (kar ima uradno urejeno na občini), ampak ne. Na CSD so obrazložili , ko se vlaga štipendija mora biti napisan eden od staršev, ne glede na vse okoliščine, kje otrok dejansko živi, starši smo dolžni skrbeti za otroka v času šolanja do 26. leta, tako da moraš napisat enega starša, od drugega pa da dobivaš preživnino ( ne gre dve preživnini, sem tudi jaz tko mislila). Ampak pomembno, meni nelogično je, da sploh ni važno kje kdo stanuje, naslov sploh ni važen, ti si lahko pri babici, ampak sploh ni važno kje je naslov tvoje mame, napisana kot družinski član pa mora biti, ali pa oče.
Preživnino pa moraš imeti napisano v notarskem zapisu (okrog 100 evrov), ne velja izjava overjena (okrog 17 evrov), smo morali nazaj k notarju.

Ni res, če imaš prijavljeno svoje gospodinjstvo na naslovu,ki ni isti kot naslov enega od staršev, imaš urejeno najemno pogodbo, urediš oz. podaš na sodišču predlog za določitev preživnine s tistim staršem s katerim ta še ni določena. Dovolj je, da na sodišču podaš predlog za določitev preživnine!!!
Ko imaš vse to v rokah, vložiš na CSD vlogo za otroški dodatek in štipendijo na svoje ime, ne na ime in račun enega od staršev, na občini pa lahko uveljavljaš subvencijo najemnine.

Res je , starši smo dolžni preživljati oz. vzdrževati svoje otroke do 26. leta, vendar le, če ti ne živijo v izvenzakonski skupnosti .

z naslednjim letom bo štipendija mogoča šele po 18 letu, z 18 letom pa se bo ukinjal otroški dodatek. torej pred 18 letom NE BO MOŽNO DOBIT ŠTIPENDIJE.

Ali bo potem otroški dod. tok večji.če ne bo štipendije

Malo višji bo, ne bo pa toooolk višji.

To je miselnost slovenskih staršev, potem pa slovenski otroci živijo doma do 35 leta. Fantje postanejo mamini sinčki, hčere pa razvajene in neodrasle scrkljanke, ki mislijo da so princeske in da jim vse pripada.

Bull shit…ko otroci odrastejo in postanejo polnoletni, se morajo s starši dogovoriti za skupno sobivanje v istih prostorih. Starši imajo vso pravico, da jim postavijo pogoje, med katere spada tudi preživljanje samega sebe. Konec koncev kje pa piše, da so vsi starši sposobni živeti in preživljati študenta ali celo več njih. Polnoletni otroci pa imajo vso pravico, da ne sprejmejo pogojev in se odselijo ter živijo svoje življenje.

Pa tudi, če se šolajo…od 19..do 26 leta?????? Čakte mal, a ponavljanje, pavziranje in vse ostalo morajo starši kar tko pogoltniti al kako?

Če otrok študira, naj konča v roku in čimprej poskrbi zase, se osamosvoji in zaživi svoje življenje v svojem stanovanju na svoje stroške in naj preneha maltretirat starše.

Da se razumemo-sem otrok ločenih staršev. Stara sem 25let, in ja sm redna študenta, ki je mogla za preživnino očeta konstantno opozarjat. In, NE nisem nek luzer-umes mi je mami zbolela, in sem mogla delat, da sem lahko pokrila osnovne položnice+zdravila zanjo+ostalo (hrana,…). in ja, zgubila sem 4 leta faxa, ker sm skrbela za umirajočo mater!!! Kjer je bil moj drgai očka? ja z novo familijo-zame itak ni nikol mev dnarja (ne glede na njegove 6tednske počitnice). Mami mi je umrla lani spomladi, ko pa sem se vrnila v jeseni na fax (ter želela ponovno preživnino) mi je ni hotu dat-šele s posredovanjem soc.delovke ter odvetnice (ki me je zastopala brezplačno) sem dobila preživnino-nakazana ni redno, vedno se morm bunit za MOJ DENAR-ja je moj, ker če ima lahko za nov avto, ter “nove” otroke, bo pač imev tut zame. Jeb…ga, prej bi mislu. Nikoli, ampak res nikol me ni vprašal kako sem po smrti matere, še več-ko sem mu to 1x očitala je reku da to ni njegov problem. Supr, ni njegov problem. Tko, prosm, ne bi o tem, da otroc izsiljujemo preživnino. in če bo že komi kamen spotike, moji dohodki so (preživnina, otr.dokladi,družinska pokojnina in delo preko študentskega servisa) skupaj 500€-živim v najemu (v istem stanovanju kot sva prej z mami). za hrano mi za čez mesec ostane 50€-ostalo gre za položnice, mesečno, fotokopije skript…in NE ne kofetkam, ne kadim…ne spomnem se kdaj sem nazadne kupila karkoli, ki ni nujno potrebno (še kruh pečem sama, da prihranem 10€ mesečno.

in ja JEZNA sem, ker nekateri mislijo, da smo usi isti-nismo. ponavad je človek tak, kakršno je imel vzgojo. pravjo da dnar pokvar ljudi-bi bla zelo vesela, če bi kdaj imela možnost probat, če to res drži…

lp,
Klavdija

Spoštovana Klavidja,

spoštujem tvojo voljo do študija in žrtvovanje, ki si ga morala dati skoz v rani mladosti, da si pomagala svoji umirajoči materi. Skozi takšne preizkušnje gre redkokdo. Želim ti, da boš uspešno dokončala študij in uspešno živela.

Vendar te moram tukaj malce popraviti…veš marsikdo ima starše, ki pa niso ločeni in mu študija ne morejo privoščiti..torej???

Tvoj oče je svoje vrste tič in več kot očitno ti sploh ni oče. Si upravičeno jezna nanj, vendar po drugi strani trpiš zaradi materinih zamer njemu. Bi bilo najbrž dobro,d a se z njimi soočiš in jih čimprej pozdraviš, ker boš tako lažje živela naprej. Žal je tako, da te je tvoj oče zavrgel, se ti odpovedal in si v življenju imela samo mater, pa še ta je bila ravno takrat, ko si postala polnoletna ključno potrebna tvoje pomoči. Težka izkušnja….

Vendar, če želiš biti v življenju uspešna se zavedaj, da niso starši tisti, ki so te dolžni študirat in te preživljat od takrat dalje ko si polnoletna. Do polnoletnosti smo starši odgovorni za svoje otroke in jih moramo preživljati, potem pa ne bi smeli biti več. Vse kar naredimo od takrat dalje je le naša dobra volja! (tako to velja v gnilem kapitalizmu :))) tam morajo polnoletne osebe živet polnoletno, ne pa tako kot pri nas, kjer država futra mularijo z nekimi kvazi pravicami, vse obveznosti pa preloži na pleča staršev!!!! Še najbolj pa se to hočeš nočeš pozna pri teh absurdnih preživninah – te bi morale biti določene do max 19 ali 20 leta, kot je to v tujini, potem pa so stvar prostovlljnega dogovora otrok-starš. V tujini gre marsikateri maturant po maturi delat in trdo trdo dela, skromno živi, da si zasluži za študij, ki ga vpiše par let kasneje. Vpiše pa seveda takšnega kjer lahko računa s povračilom investicije – torej po študiju zasluži toliko več kot brez njega. Čas bi že bil,d a bi odgovornost uvedli tudi v naši državi! (seveda tudi tisto, ki bi brezvestne očete obvezala, da redno plačujejo dovolj visoke preživnine do otrokove polnoletnosti!!!!). Glede teh stvari se popolnoma strinjam s komentarjem “:)))”

Spoštovana antiklavdija,

Slovenija ima urejeno tako zakonodajo, kot jo pač ima-in s tem povezano je tudi šolstvo zastavljeno drugače; v tujini tudi dobiš kredit za šolanje-v Sloveniji to ni mogoče. tako opevani študentski kredit dobiš samo za toliko časa, kot imaš v tistem študiskem letu status-v najbolšem primeru od oktobra do septembra (v tem času ga morš odplačat). Torej, ne nestrinjam se, da starš ni dovžan otroka preživlat, če se šola. Pika. Tu ne gre za neko dobro voljo starša. Da se razumeva-če otrok želi študirat, bo doštudiru in delal zraven, da bo imel nekaj svojga denarja, da ne bo “žicov” doma. A to je odvisno samo od vzgoje staršev! Če starš priuči delovne navade, jih ima tudi otrok. Otrok se poleg vsega uči tudi iz vzgleda-mislim da je tukaj vse jasno. Sama ne mislm, da more starš podpirat vsako kaprico otroka, da mu kupuje to in ono-dovžan ga je vzgojiti v samostojnega človeka. Pravite, da smo otroci nafilani z nekimi pravicami, obveznosti pa preložene na starše-to ne drži. V primeru, da to počnejo vaši otroci, ste kot starš pogrnila na izpitu.

Bolonc, vsaj na mojem faxu, pomeni, predavanja + vaje, vsak dan od 8 do 16, poleg tega je potrebno vsaj 6 ur doma delat vaje, če želiš biti na tekočem s snovjo (marsikdo tega razume , pa ga žura, in zato tut falira). Glede na to, da je Slovenija, še na papirju socialna država, lahko študira vsak-tudi tisti z nizkimi dohodki, če želi, in se je pripravljen potrudit. Najbrž nikoli niste bila na takem položaju, a vrjemite; če ne bi bilo študentskega dela in štipendije, sama niti srednje šole ne bi mogla narediti-bi se mogla zaposlit (kar pa vemo da je z OŠ izobrazbo svižcevo delo).

Moram pa vas popravit-moj mami ni nikoli govorila čez mojega očeta. nikoli! sej ni bilo potrebo-mali otrok odraste, pa sam vidi, sliši, čuti. Tu ne gre, da bi mami kej rekla; sta pa marsikdaj oče in njegova druga žena čez njo udirala (da je slaba mater, ker je imela nižjo izobrazbo kot one2).

LP, Klavdija

klavdija: oglašam se samo zaradi študija. veš, eni pa študiramo ob delu in istočasno drago plačujemo študij, finančno skrbimo za družino in vzgajamo otroke. pa ne mislit, da imamo denarja na odmet in ga nimamo kam dat. ko sta bili moji hčeri še mali (prva triada OŠ) sem bila vsak petek in soboto po cele dneve na faksu, se učila ponoči in zgodaj zjutraj, hodila na prakso med službo, itd. in še plačala veliko denarja, da sem dokončala študij. z mojega zornega kota je torej tebi in ostalim rednim študentom, ki nimate nobene druge obveznosti kot sebe in študij, veliko lažje študirat kot je nam, izrednim. po statističnih podatkih pa jih nas, ki študiramo izredno, veliko več konča faks v roku in je vas, rednih veliko več falirancev ter večnih študentov in tistih, ki končajo faks v povprečju v 8 letih.

ker moraš preživet in ker hočeš doštudirat ti bo to vsekakor uspelo. popolnoma se strinjam z zgornjimi komentarji, da starši nismo dolžni podpirat svoje otroke do nezavesti in tudi sama svojima srednješolkama redno govorim, da po končani srednji šoli nista več moj finančni problem ter da naj se že zdaj pobrigata in si najdeta delodajalca (zato pa imajo vsako leto redno delovno prakso v različnih podjetjih). človek, ki se mora za nekaj potrudit, zna tisto cenit, sicer pa ne.

Spoštovana Katarina73,

vam podam odgovor glede študija-sama sem redni študent, ker ne dobim zaposlitve (idealno bi bilo za nedoločen čas, ker pa sem realist, bi bila tudi za določen čas dobra varjanta), če bi jo imela redno, bi z veseljem študirala izredno. Zakaj? Ker je lažje uskladit,fax in službo-predavanja so 2-3x tedensko, ko se obdela 1 predmet, je na vrsti drug…moj program stane 3500€/letnik-tega si pač ne morem privoščit.
Vem, da ni enostavno-ne glede na to, kako študiraš in se strinajm, da otrok mora poskrbeti, da ima svoj denar-če to pomeni, da dela čez počitnice in zasluži dovolj, da ima za stroške, čez leto ok. Ne strinajm pa se z besedami, da smo “odrasli” otroci breme staršem. Poznam cev kup takih ki to res na žalost so, a za to so, oprostite, resnično krivi starši-niso jim dali vzgleda, ter jih naučili biti samostojne osebe, ki si same zaslužijo denar. Če ste študirala, ko ste že imela otroke, to pomeni, da prej ali niste imela želje študirati, ali pa ne možnosti. In sem vesela, da ste se kljub družini in ostalim obveznostmi diplomirala. Kar se statistike tiče-seveda so povsod odstopanja. In ja, tisti večni študentje-kdo je kriv da doma žicajo za dnar in ga dobijo? Ja starši!!! Če vi kot starš, dobro vzgojite otroka, in če živite recimo v kraju otrokovega študija, z njim razen tega da živi pod vašo streho, ne boste imeli drugih stroškov-ker si bo našel delo in bo imel za svoje potrebe, stvar dogovora pa tudi koliko primakne za tekoče stanovanske stroške in hrano. Če pa bo mogel iti v najem, mu če je potrebno pomagate po zmožnostih (recimo-on da za najemnino, vi pa mu pomagate z npr. hrano z vrta (če ga imate). Pač stvar dogovora.
In ravno zato, ker sem bila vzgojena tako, da sem že kot otrok delala-to pomeni sem pri starih starših pomagala na vrtu, mami pri čiščenju-sem dobila delovne navade.Kot srednješolka sem delala preko študenta čez šolsko leto: vsako sredo sem čistila pisarne in vsak vikend sem bila v kavarni. Čez počitnice pa kar je pač bilo-a sem delala vse počitnice razen zadnjega tedna v avgustu (takrat sva šli z mami kampirat na Hrvaško obalo). Ko sem začela študirat-enako. delala sem oz. še vedno delam vsak prosti termin (to pomeni ker zaradi predavanj drugače ne gre 2x na teden od 17 do 22+vse sobote [odvisno od turnusa] in nedelje).
Sej niti ne vem, če me ve matere, ki ne želite podpirat svojih polnoletnih otrok, sploh razumete.
Vem, za mojo mami, da je bila pripravljena “dat tut svoje spodnice, samo da bi jst imela”. In ne razumem, matere, ki dobro vzgoji svojega otroka, in mu reče, zdej si pa sam. Znajdi se.
Res, ne razumem vas, ve pa tudi mene ne…

lp

klavdija: mislim, da nas jetukaj večina takih, ki bi dale in damo zadnje gate samo da otroci imajo. ampak ko damo te zadnje gate tu in tam tudi kakšni zmanjka in še vedno ne more dat vsega tistega, kar otroci “potrebujejo”, “želijo” in “morajo imet”. moja hči pravi, da imajo vse njene prijateljice po 4 jopice, troje hlače, nekaj parov čevljev … zakaj ona nima. jaz ji odgovorim da zato. zakaj zato? zato, ker meni osebno cunje ne pomenijo veliko, ker je meni osebno veliko pomembneje marsikaj pred cunjami, ker mi je prav vseeno kaj imajo drugi, itd. če bi bila “dobra mama” bi hčeri dala denar za to, da bi bila podobna ali enaka prijateljicam. pa ker nimam oziroma se mi zdi nesmiselno sem kaj? slaba mama? 🙂

kaj otroci potrebujete in “potrebujete” je hudo relativno. odrasli si znamo postavit prioritete in določit kaj potrebujemo in česa ne, kaj moramo imet pod nujno in česa ne, čemu se lahko odpovemo za določen čas, nedoločen, itd. primer: zame in moji hčeri je bilo nujno da naredim novo peč, sicer bi spet zmrzovale kot smo lansko zimo. ampak ta peč stane 1600 eur in nekje jih moram dobit. ker je moja finančna malha vedno enaka pomeni, da moram nekje vzet in sem vzela pri morju – nismo šle, pa pri oblekah, pa pri kavicah, pa pri bazenu, izletih … skratka vzela sem vse tisto, kar baje otroci potrebujete, meni pa ni pomemebno, kjer vem, da je peč prioriteta pred vsemi drugmi “potrebami”.

mislim, da prav nobena mati ne postavi pri 18 letu otorku kovčke pred vrata in reče “zdaj si pa sam”. če bi to naredile bi bili otroci prej dejansko odrasli in sposobni sami živet. starši otroke večinoma pustijo doma in se jim na vse mogoče načine prilagajajo, opravičujejo dejstvo da so otroci doma s tem,da se težko dobijo službe, da otrok še študira, da so najemniška stanovanja draga … 🙂 znano? in tako ta otrok dopolni 30 let in je še vedno v mama hotelučeprav vsi vejo, da je to zelo narobe. samo … otroka pač ne moreš postavit pred vrata a ne. če ga nisi dobra mama.

Katarina73,

vidte sva že bliži…vaša hčera je srednješolka?Torej, lahko dela preko študenta pa si kup cote. Je, tko? Noben ni reku da ste slaba mama, ker želite otroku najbolše-slaba mama je tista, ki otroka ne nauči odgovornosti…(pa ne bomo zdej da so tiste ki otroka zavržejo še slabše-govorim o mami in otrocih, o družini). Če ste vi svojo hči naučila, da pač z glavo skoz zid ne gre-ste opravla svoje delo super. Sama sem podobna kot vi-cote so drugega pomena;glavno je da je čisto pa da ni strgano (tut če je zašit je ok), ko kaj res nujno,tut kupim-se prav da nimam 2polni omari cot.
Sama nikol nisem težila za cote, pa tut če jo jih imele prjatlce na “tone”. Ja, tisto kaj mame opravičujejo-poznam; a ne od moje mami. Pač pa od kolegov, ko so stari 30let, pa jih starši preživlajo, ker jih enostavno nisto naučili, kaj je odgovornost, pa so jim zmeri vse k rit prnesl->to je zame slabo starševstvo. Jst oz.mi2 z mami sva bile od nekdaj v najemu-denarja za lastno nikol ni bilo-niti po Jazbinškovem zakonu ne (takrat je bila mami brezposelna, ker je šla firma v stečaj-najbrž marsikomu znano, še posebej v zadnjih nekaj letih). Tisti starš, ki dovoljuje, da se otroc šlepajo-pa niso opravl svoje naloge. Starši so dovžni preživlat otroka, dokler se šola-to pomen, da ima streho nad glavo, pa kej toplga za pojest. To NE pomeni, da ga zalagajo z dnarjem, da mu kupujejo to in ono. Če je odrasel otrok, ki študira celo večnost, to pomenni, da NE študira-in ga ni treba preživlat-otrok, ki ima privzgojene delovne navade, bo pa tut sam se spravu delat. Me razumete? Oz. me sploh hočte razumet?

klavdija: brez skrbi, me te zelo dobro razumemo. mogoče si nas malo presenetila s tem, ker ti kot otork pišeš o tem, o čemer pišemo sicer starši. želim ti da končaš šolanje, najdeš super službo in si urediš življenje. z očetom ali brez njega. vem, da te najbrž nekje globoko boli vajin odnos ampak čas celi rane. jaz sem svojega prebolevala 15 let. otroci si staršev ne izbiramo, izbiramo pa vse ostalo.

Klavdija, itak te tle vsi razumemo. Sam vseeno še vedno trdiš, da so starši dolžni preživljat otroke, dokler se šolajo. JA TO PAČ NI RES!!! Dolžan je samo tisti, ki ne živi z otrokom in mu je sodišče naložilo plačevanje preživnini do 26 leta oziroma za čas študija. Pa še to zaradi takih zakonov in še to je narobe. V dvostarševskih družinah lahko starši rečejo NE, in pač je ne. V enostarševskih mora pa ponavadi oče palačevati in plačevati in še kar plačevati šolanje otroku, njega pa nihče ne vpraša, a ima…a ga otrok pri 20+ sploh kdaj obišče, kakšen odnos goji itd. Morda ima oče samo osnovno šolo pa mora plačevati preživnino otroku, da bo dosegel visoko izobrazbo, čeprav že ima poklic in bi lahko začel sam delati in živeti na svoj račun.

Skratka, da ne dolgovezim…pravica staršev je, da po končani srednji šoli in polnoletnosti otroka določijo, pod katerimi pogoji lahko otrok sobiva z njimi doma. V kolikor se starši in otrok ne morejo dogovoriti pa je verjetno najbolje, da se otrok odseli in živi svoje življenje, starši pa potem nimajo pravice vtikati se in komentirati. In ni res, da so dolžni karkoli. Preprosto ni res. Dolžni so postaviti pogoje in se jih držati. Se ti ne zdi, da si po tolikih letih odrekanj, skrbi za otroke, kariero, stanovanje, hišo, težave v zakonu …ma ni da ni, …ne zaslužijo, da zaživijo po svojih željah. A ste res vsi otroci tako egoistični in mislite, da mora vaša mama garati do iztrošenosti za svoje otroke……….mislim, kaj ob takem egoizmu potem čaka moje vnuke…se prav bojim!!!!…zgleda bom moral še za njih skrbet, ker danes mladi vidite le sebe.

Zdej to ne pomeni, upam da razumeš, da mislim, da se otrok ne sme šolati na fakulteti, daleč od tega, samo sem pa zagovornik tega, da je pogoj za šolanje to, da se redno šola in v roku izšola, ne da vleče in vleče študij do 26 in celo 30, vmes dela za pivo, čike in potovanja, starši mu dajo pa prenočišče, oprane cunje in hrano. Ve se, Bolonjski traja 3 leta, kar pomeni največ 3,5 let in konec.

Ne da se mi več :)…lepo se imej, pridno študiraj in bo vse kul, samo ne samo pravice iskati, raje pomisli na mamo, ki plačuje najemnino in se komaj prebija čez mesec. Danes ji šopek prinesi in se ji zahvali za vse.

Srečno.

:)) si em spomnil na dogodek, ko je moja hči prišla iz šole – tisti dan so jemali pravice otrok – in rekla da ima pravice ter jih začela naštevat. ok, sem rekla, ni panike. kaj pa dolžnosti. mmm eee to pa ni blo nikjer rečen, da jih ima, je rekla. ok, sem ji odvrnila. glej, jaz imam tudi pravice in sem ji jih začela naštevat. na koncu sem ji pa še pokazala člen kjer piše, da imam tudi dolžnost, ker imam otorke. in ta je, da moram otroke vzgajat. viš, sem ji rekla, nikjer ne piše kako te moram vzgajat, samo to, da te moram. in ker je moja dolžnost nad tvojimi pravicami bodo slednje nekoliko počakale. če pa misliš, da si tolk velika da lahko koristiš samo pravice so pa tamle položnice, kufri in vrata, pa izbiraj. :))