Spoštovani!

Naj opišem svoje težave. Začelo se je pred pribl. tremi leti. Kadarkoli sem kaj pojedla (tudi samo kos kruha, jogurt), me je začelo črvičiti v trebuhu in grozno boleti, dosebedno zvijati, da nisem mogla nič delati. Trebuh je postal napet, kot bi bila v tretjem mesecu nosečnosti, in bolečina je minila le, če sem šla takoj, nekaj minut po jedi, na veliko potrebo. Takrat sem si te težave razlagala s stresno službo in neurejeno prehrano oz. s tem, da sem jedla enkrat, dvakrat na dan, pa še to prvič popoldne. Ko sem pred kakšnim letom začela bolj redno jesti (zajtrk, malica, kosilo …), so bolečine ponehale. Še vedno pa imam po vsakem obroku ogromen, popolnoma napet in trd trebuh, in še vedno moram takoj na WC, zaradi česar imam tudi težave, če jemo kje zunaj, na piknikih, na daljši vožji, ko raje ne pojem popolnoma nič. Opažam, da so težave večje, če jem mastno ali začinjeno hrano, saj me takrat začne zvijati in dobim drisko. Tako grem na veliko potrebo tudi petkrat na dan, pač odvisno od števila obrokov, včasih pa moram na Wc celo med kosilom, da lahko do konca pojem. Naj povem, da imam trebuh nekoliko večji iz trd tudi sicer, čeprav sem drugače precej suha (170 cm, 55 kg), pojem pa vse, kar hočem, ker gre takoj tudi iz mene. Moje vprašanje je, ali je vse skupaj samo taka prebava oziroma tako dejavno črevo, ali bi bilo smiselno, da grem do osebne zdravnice, na kakšno slikanje’? Ali naj se mogoče obrnem tudi do ginekologa, če je vzrok napetega trebuha težava z rodili (že več kot eno leto poskušam zanositi, vzrok za težave naj bi bili sicer hormoni)?. Dodam naj še to, da je trebuh povečam v predelu črevesa (?), torej pod popkom.

Najlepša hvala za odgovor, Neža

Z neredno prehrano ste si očitno nakopali precej težav, ki pa lahko sčasoma minejo, Hranjenje pri vas sproži izrazit gastrokolični refleks, kar je normalno dogajanje. Ni nujno, da se vedno konča tudi s praznjenjem črevesa. Da rečemo, da gre za vzdražno črevo, je treba izključiti druge vzroke. Pojdite k osebno zdravnici, ker je potrebno najprej preveriti delovanje ščitnice. Če je z žlezo vse v redu, je treba morda še kakšna preiskava črevesja. Mimogrede, anatomska lega debelega črevesa je desno navzgod, prečno od enega do drugega rebrnega loka in levo navzdol. Napetost v zgornjem delu trebuha tako pomeni dogajanje v prečno potekajočem delu debelega črevesa.

Pozdravljeni!

Imam težavo, in predvidevam, da je posledica prebave. Bila sem namreč na vseh mogočih pregledih in so mi rekli, da imam izvide za v reklamo, vendar so moje teževe še vedno tu.
Namreč, vedno se mi dogaja med spanjem. Močni krči in bolečina v spodnjem delu trebuha me vrže iz postelje in točno vem, da bo to spet to. Temu sledi slabost, težko dihanje, obilno potenje po celem telesu (v trenutku sem cela premočena) in nato padem v nezavest. Po določenem času, ko pridem k zavesti, baje sem bleda kot stena, pa sledi odvajanje blata. Izmenično trdo kot kamen, spet čisto tekoče. Ko opravim potrebo, grem nazaj spat. Naslednji dan sem sicer cela izmučena, vendar drugih sprememb ni. Moram povedati, da imam nasplošno zelo neredno prebavo. Včasih ne grem na blato po tri dni, nato imam dva, tri dni drisko. Kar se prehrane tiče imam 2-3 obroke na dan. Jemo veliko zelenjave, sadja, raznoliko domačo, sveže kuhano hrano, pijem tudi različne jogurte, naravne sokove, jem skuto, slive in pri tem pazim, da je vse primerno razporejeno. Stara sem 40 let in pri 172 cm, tehtam 63 kg. Vsak večer še malo potelovadim ali popoldan tečem. Ker je teževa bila v začetku redka (začela se je pred približno petimi leti), se nisem posebej obremenjevala, ker so mi tudi zdravniki rekli, da mi nič ni, ker pa je v zadnjem času stvar pogostejša, me je postalo strah. Saj tudi občutki, ki me prevevajo med dogajanjem so zelo mučni. Preden padem v nezavest imam občutek, da mi vakuum vleče vse tekočine iz telesa in še se zavedam, vendar ne morem več trzniti niti s prstom na roki, v glavi pa imam čuden pritisk, ko me dekončno zmanjka. Občutek je tako mučen, da bi najraje umrla. Saj si tega ne želim le tisti trenutki so neopisljivi. Sicer sem zdrava, ne jem nobenih zdravil, polna energije in zabavna mamica 10 let starega sina in v dobrem odnosu z možem, družino in sodelavci. (hotela sem povedati, da nimam psihičnih težav.

Želim vam lep dan in se vam že v naprej zahvaljujem za odgovor.

Spoštovani!

Težave, ki ste jih opisali, najbolj spominjajo na psihosomatsko dogajanje. To ne pomeni, da vam nič ni in da podcenjujem vašo stisko. Sploh ne! Ravno sem se vrnila iz Malage, kjer sem se udeležila kongresa evropskega združenja specialistov družinske medicine. Udeležila sem se delavnice o boleznih, kjer z običajnimi preiskavami ni bilo možno najti odstopanj od normale. Vrniva se k vašim težavam. Skušajte pomisliti, kaj se vam je zgodilo pred 5 leti, ko so se težave začele. Nekaj vas je moralo spraviti v hudo stisko. Kaj se vam dogaja sedaj, da se sproži enaka nevrološka motnja, ki se konča z izgubo zavesti? Ali je kakšna oseba, stres v preteklosti, nekaj hudega skratka, kar človek potlači v podzavest in skuša pozabiti. Če se tega ne morete spomniti, vam svetujem, da se začnete ukvarjati s katero od sprostilnih tehnik, npr. joga, avtogeni trening, vse to seveda, če so izključene dokazljive nevrološke bolezni. V našem zdravstvenem sistemu je manevrskega prostora za obravnavo in zdravljenje takih motenj v breme obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja zelo malo ali bolje nič! Vsekakor v ordinaciji splošne medicine v pet minutah, kolikor imamo za obravnavo enega bolnika, ni možno narediti ničesar!
Svetujem vam zato dokončati nevrološko diagnostiko, če je še niste, nato pa morda obisk kakega psihoanalitsko usmerjenega specialista.

Lep pozdrav in pogumno reševanje naprej! M.Štefančič Gašperšič