Spoštovani,
že 6 let jemljem antidepresiv Paroxat, zadnji dve leti 1/2 tablete dnevno. Spomladi sem poskušala zdravilo opustiti, pa sem po nekahj več kot mesecu dni spet začela z jemanjem, ker sem ugotovila, da se depresija spet pojavlja (nezainteresiranost za okolico, slaba volja, razdražljivost,…).
Stara sem 43 let in me zanima, če bo to stanje trajalo doživljenjsko ?! Ko vzamem te 1/2 tablete dnevno, potem normalno funkcioniram, brez nje pa ne gre.
Moj zdravnik je bolj tako-tako, nič mi ne svetuje…
Imam pa zaradi tega en velik problem, ki ga ne znam rešiti. Odkar jemljem te antidepresive, se mi je močno zmanjšal libido, v bistvu je na nuli. Srečna sem, da imam partnerja, ki to tolerira, pa vendar si ne želim brez spolnosti preživeti preostanka življenja, prav tako pa tudi tega ne morem zahtevati od njega – 6 let je dovolj…
Prosim, da mi svetujete, kaj naj storim, da bi ta težava minila ali se vsaj ublažila. Naj zamenjam zdravila, naj dodatno poiščem kaj drugega ?
Hvala za odgovor in morebitne nasvete ostalih, ki že imajo izkušnje s tem.

Draga “Amy-1”!

Tako kot vseh sporočil, ki pridejo, čeprav ne napišem vedno pri vsakem posebej tako, sem zelo vesela tudi tvojega!!! In tudi tema, ki si jo odprla, je zelo dobrodošla, saj ni prav pogosto omenjena.

Nekje nekoč sem prebrala ravno nekaj obratnega kot pri tebi. Neka punca je bila zelo sramežljiva in tiha ter je imela še kup enih zadev, ki so jo mučile. Ko pa je začela jemati neke tablete, je postala dosti bolj pogumna, celo promiskuitetna. Zdravila torej očitno zelo različno vplivajo na nas. In ja, za zdravila večina nas ve, da za določene stvari pomagajo, a hkrati s tem imajo lahko kup stranskih učinkov. In 1 takšnih stranskih učinkov je lahko tudi pomanjkanje želje po spolnosti, o katerem pišeš ti.

Vedno znova bom rekla, da sama zdravila pri odpravljanju neke stiske oz. težave niso dovolj. Poznam primere, ko so ljudje čisto brez njih, a s pomočjo dobre terapije popolnoma ozdraveli. Zdravila samo potlačijo tisto, kar bi morali potegniti na plan in s tem nekaj narediti, to pozdraviti. Večina bolezni izhaja iz cele vrste potlačenih impulzov, strahu, žalosti, jeze, ljubosumja. In to potlačeno potem začne živeti svoje življenje v obliki fobij, depresij, anksioznosti itd. Koliko časa, denarja in vsega bi ljudje “prišparali”, če bi to bolj vedeli in šli bolj za tem. Ampak to zdaj ni več tvoja tema.

Morda bi lahko poskusila npr. z Bachovimi cvetličnimi zdravili ali pa s homeopatijo ali z ajurvedo?! Vse to so zelo naravni in tudi zelo učinkoviti načini zdravljenja-PREVERJENO! Ne vem, če si brala moj odgovor 1x, ko sem povedala, kako bi 1 punca pri svoji zdravnici dobila pomirjevala, uspavala in še antidepresive-in je potem vprašanje, kaj bi bilo v končni fazi z njo. Tako pa ji je homeopatinja predpisala nekaj proti izgorelosti in ji je bilo dosti bolje. 100% pa ni pomagalo, saj ni ozavestila in potem odpravila vzroka za svoje težave. Lahko vzameš vrhunsko zdravilo, a če ga samo poješ, je to premalo. Ozaveščanje sebe in svojih “štosov” je tisto, kar je pri vsakem učinkovitem zdravljenju nujno potrebno.

Kako se ti zdi zdaj tole? Ko sem se jaz učila razmišljati v tej smeri, mi je bilo najprej vse zelo čudno, danes pa čedalje bolj razumem, v čem je “point”.

Držim pesti zate in za vaju!

Maja

Spoštovani,
zahvaljujem se Vam za odgovor in – res bom poskusila z Bachovimi kapljicami. Bomo videli, kaj bo. Še eno vprašanje-kje jih dobim in – kakšne ?

Draga “Amy-1”!

Sem zelo vesela, da si odprta tudi za takšne načine pomoči. Žal pa mi je, da ta hip nimam pri sebi niti 1 številke kakšnega človeka, ki se s tem ukvarja, zato ti svetujem, da BCZ malo “poguglaš”, saj je tam kar nekaj informacij na to temo. Pa morda poskusi še na kakšnem drugem brskalniku in sem “zihr”, da boš našla nekoga zase. Če ti slučajno ne bi uspelo, javi in ti bom poskusila pomagati.

Držim pesti zate in za tvoje srečanje z BCZ!

Maja

Amy, kot bi brala svojo zgodbo!
tudi sama zaradi tesnobe/panike/vsiljivk jemljem pri svojih 26 letih že skoraj 6 let paroxat, pa enostavno ne morem nehat, ker so odtegnitveni učinki tako hudi…:/
sploh pa sem že tolikokrat poskušala nehat, pa se je vse vrnilo, poslabšalo… doza je zelo različna, od polovičke na dan do dveh tablet na dan… sem bila že pri psihoterapevtu, tudi na bioresonanci in jemala bachove rože, ampak si finančno ne morem privoščit vsak teden hodit na terapije, ker sem brezposelna. skušala sem menjat AD, s kakšnim, ki nima toliko stranskih učinkov (moj libido pri 26 letih je na nuli!!!), pa sem dobila mirzaten, ampak po prvi tableti sem bila kot bi me nekdo pretepel, zato sem rekla ne hvala… v glavnem ujeta sem v ta začaran krog, in ne znam ven… čakam da bo bolje, da bom dobila službo, da se stvari stabilizirajo, potem bom poskušala spet najt moč v sebi in prekinit s paroxatom, upam da mi rata. imam pa tudi svojo teorijo, zdi se mi, kot da mi ne delajo prav hormoni v glavi, da jih moje telo ne proizvede dovolj in da mi ne bo nikoli uspelo brez AD jev… ker ko sem hotela prenehat s paroxatom (že ne vem kolikokrat) nisem imela stresnih dejavnikov v življenju, tako da ni bilo zunanje pobude za depresijo, ampak sem vseeno postala po 3 dneh živčna razvalina (šoki v glavi, nihanje razpoloženja, vsiljivke, tesnoba…) in me je postalo strah, da si bom v tem stanju še kaj naredila (čeprav nikoli nimam samomorilskih misli, razen vsiljivk, ki pa so itak kontra). počutila sem se totalno nemočno in nevzdržno, zato sem potem vzela paroxat in je bilo bolje…

včasih se počutim kot odvisnik na drogi… ne morem živet s paroxatom in ne morem živet brez… brala sem tuj forum: http://www.quitpaxil.org/index.htm kjer sem našla veliko odgovorov… včasih sem prav jezna na svojo splošno zdravnico, ki me takrat ko se je vse začelo vso prestrašeno ni napotila k psihiatru ampak mi je kar dala paroxat, saj ne rečem, pomagajo ampak tak pekel se jih je odvadit :/ če bi takrat vedela, bi rekla ne hvala…

Amy, kako si pa ti kaj te dni, ti je ratalo odvadit se od paroxata??

Tudi sam jemljem Paroxat, katerega bi se rad znebil. Dobil sem ga po prometni nesreči v UKC Ljubljana, vendar ne vem kdo mi ga je predpisal. Nazadnje, ko sem govoril z fiziatrom na Soči, to je bilo marca letos, mi je dejal da mi trenutno zaradi moje situacije v kateri sem, pustil sem faks in prvi teden v septembru sem zaključil poklicno rehabilitacijo, kjer so me ocenili za delo nesposobnega, odsvetuje jemanje le-tega.

Pozdravljeni Tomy23,

kot verjetno veste je Paroxat antidepresiv. V kolkor ste ga dobili predpisanega po prometnio nesreči je morebiti šlo za ublaževanje stresa po prometni nesreči. Konkretno pa bi to vedel tisti, ki vam ga je predpisal, vendar pravite, da ne veste kdo to je.

Nasprotno od vašega fiziatra pa sama menim, da je ta čas kar precej stresen za vas- in bi opuiščanje ad- ja priporočala zgolj pod nadzorom strokovnjaka in postopoma!

Vse dobro,

Bernarda

Ga. Bernarda, vem da je Paroxat antidepresiv, in sem bil takrat ko sem to izvedel krepko presenečen in začuden. Tudi fiziater mi je rekel, da ravno zaradi tega, ker naj bi bil ta čas zame stresen, odsvetuje prekenitev medikametnalne terapije s Paroxatom. To da bi nehal pa je moja želja, kajti po mojem mnenju sem v življenju pojedel preveč teh mamil (berite tablet), čeprav so nekateri rekli, da jih nisem toliko veliko.

Lp.sem ana imam 64let in terpim za hudo depresijo tesnoba,malo ali nc ne jem,mi ni do pogovora sem bres moci skratka bi najraje umrla.zdravnik mi ni kaj dosti povedal o tem zdravilu,vprasujem se ce jr to zdrsvilo zame,ali bi bilo da bi jemala ecitaro,saj menim,da je bolja za moje tezave.kaj menite?

Pozdravljeni Ana,
se opravičujem, ker odgovarjam z zamudo.
Glede na težave, ki jih opisujete, bi bilo prav, da jemljete antidepresiv. Ne vem sicer zakaj menite, da bi bila ecytara bolj primerna od paroxata, vendar bi se o tem morali pogovoriti z zdravnikom, ki vam je zdravilo predpisal. Imate z ecytaro že izkušnje? V kolikor menite, da vam bi to zdravilo bolj ustrezalo kot paroxat se pogovorite z zdravnikom. Prepricana sem, da vam bo šel naproti.
Porocajte kako vam gre!
Lp
Bernarda

Pozdravljeni,

že pred leti se mi je po neki slabi izkušnji dobesedno vsadil v kosti strah pred različnimi stvarmi, zlasti pa pred tem, da bi šla na potovanje … Tudi sicer v določenih situacijah čutim tesnobo, strah.
Zanimajo me učinki Paroxata v tem primeru oz. katera zdravila bi lahko bila učinkovita? Ali se sploh lahko to težavo odpravi?

Najlepša hvala za odgovor.

Pozdravljeni,

Strah in tesnoba se lahko zdravita tudi z antidepresivi kamor sodi paroxat. Seveda pa je potrebna obravnava pro zdravniku oziroma psihiatru. Ne moremo si zdravila predpisati sami!
Učinkovita je tudi psohoterapija. Rekla bi tudi, da se ne izogibajte situacij katerih vas je strah. Gre tudi za učenje, izpostavljanje situacijam in podaljsevanje le-teh.
Kot se veckrat svetujem, da pogledate se na spletno stran drustva Dam http://www.nebojse.si ,

Vse dobro, lp
Bernarda

No jaz pa jemljem ta Paroxat že konec drugega meseca,zdaj mi jih je zmanjkao,v torek kao dobim novo pošiljko.Vendar zelo okrevam kaj bi naredil,kajti jaz na sebi ne opazin nobene spremenbe razen da sem na začetku hiral(samo pil čez cel teden,mogoče kako jabolko),sedaj pa sem se začel redit da imam več kil kot v vojski kjer jih je bilo navadno največ.Ratel sem žoga – zredil za 8kil v 2 mesecih.Če spijem kaj alkohola postanejo hitro problemi.Zdravnik pa me ob vsakem obisku sili daj daj potegnimo še en mesec boš videl….Tako da resnično nevem kaj bi

Pozdravljeni,
Antidepresivi- torej v vasem primeru paroxat- se ne uzivajo z alkoholom! To vambje verjetno pojasnil tudi zdravnik, ki vam je zdravilo predpisal. Tudi verjetno veste zakaj ga jemljete? V dveh mescih bi se moralo delovanje že poznati. V kolikor pa temu ni tako, se pogovorite z zdravnikom. Prav tako je prav, da si poiscete se kaksno pomoc- recimo psihoterapevtsko- saj samo tablete niso nikoli optimalna rešitev!
Lep pozdrav,
Bernarda

Pozdravljeni,

Stara sem 37. Lani oktobra sem bila prvič pri psihiatrinji. Po kratki obravnavi mi je diagnosticirala zmerno depresijo. In predpisala zdravilo Paroxat. A sem se po mesecu dni odločila, da ne želim antidepresivov. No, zdaj sem že nekaj mesecev v borbi z apatijo in tesnobnostjo, tudi depresivnostjo. Pa sem se odločila, da vendarle vzamem Paroxat. Danes grem ponj.
Zanima pa me – ali se človek ob jemanju paroxata res zredi? To bi le pridodalo moji depresivnosti..

Hvala za odgovor.
Jasmina

Pozdravljena Jasmian,

nekaj o zdravilu paroxat. http://www.zdravila.net/navodilo.php?navodilo=a-002404.pdf&dir

V kolikor ste poskušali brez zdravil lahko zdaj poskusite še z njimi- morebiti bo šlo lažje, vsekakor pa priporočam dodatno pomoč- recimo psihoterapijo in ostale oblike dela na sebi.

Vse dobro želim,

Bernarda

ali mi lahko gdo pove za paroxat, danes mi ga je zmanjkalo ni dežurne lekarne pri nas ali je kaj hudega če ga ne vzamem v soboto in nedeljo zvečer v ponedeljek pa ponovno

Pozdravljeni,

mislim, da se ne bo zgodilo nič pretresljivega- danes pa boste verjetno že prišli do svojih zdravil. Sicer pa je dobro, da si pravočasno naredite zalogo…
lp
Bernarda

Imela sem probleme z tesnobo. Nisem marala prostorov, kjer je bilo polno ljudi, glasno, guzva. Ce sem prisla v taki prostor, se mi je najpre zacelo vrtet. Tak kot da se ne pocutim srabilno. Pol mi je zacelo pospeseno bit srce in bila sem prepricana, da bom omedlela, ceprav se to nikoli ni zgodilo, zato sem hitro zapustila prostor. To se je zacelo dogajati vse pogosteje. Ker sem se izogibala takim situacijam,sem opazila, da meje to zacelo ovirat v mojem zivljenju, kar me je spravljalo v zalost in obup, kaj je z mano narobe in zakaj se more dogajat ravno meni. Ni se mi zdelo da rabim pomoc, dokler, zdaj lahko recem na sreco, nisem en vecer dozivela hudi napad panike. Bilo je gtozno, grozljivo. Najhuje pa je, da sem takoj za napadom dozivela se depersonalizacijo in derealizacijo. Tega se ne da opisat, ce sam ne dozivis. Mislis da sanjas, da se ti mesa.mislila sem, da bo drugi dan minlo, pa ni. Ne tretji, ne cetrti. Nisem mogla spat, jest, v glavi se mi je zdelo da se z mano pogovarja kup ljudi. Mislila sem, da bom dozivela zivcni zlom. Po enem tednu mucenja sem koncno sla k zdravniku. Diagnoza anksioznost. Predpisali so mi Paroxat. En teden pol tabletke, pol celo. Opozorili so me na stranske ucinke in prebrala sem si navodilo. bila sem pripravljena na boj, samo da pomaga. A prvi Paroxat je stvar, na katero se ne mores pripravit. Krci po celem telesu, vrtoglavica, slabost, mravljinci, pekoci obcutki, kot bi me nekdo kuril z ognjem po kozi, brez apetita,nespecnost, nocne more, bolecine v ledvicah,..itd. brez besed!! Sem prezivela in po dobrem tednu je postajalo bolje. Po dveh tednih je to izginilo. Zdaj jemljem Paroxat pol leta in se pocutim odlicno! Nobene tesnobe, depresije, delam kar zelim. Sem pa mnenja, da zdravljenje anksioznosti samo s Paroxatom ni dovolj. V tem casu sem sla na psihoterapije, da sem ugotovila kaj mi je v mojem primeru zacelo sprozati tesnobo v osnovi. Tako sem spremenila marsikaj v svojem zivljenju, kar se tice razmisljanja, vzorcev, svojih strahov. Hodim tudi na akupunkturo proti anksioznosti. Lotila sem se je torej iz vseh strani-medicina (Paroxat), alternativa (akupunktura, vaje za sproscanje) in udgotoviti izvor nastanka (psiholog). zdaj sem presrecna da sem vse razdelala in prisla svojemu problemu do dna, zato komaj cakam da ga neham jemat in se postavim na svoje noge. Ce sem prezivela vse napisano, bom se odtegnitvene ucinke in startam na novo. ☺ sem pa prepricana, da samo tableta za ozdravitev ni dovolj.