Zarodek umrl –> Ni bilo več utripa
Pozdravljeni!
Meni se je pred dobrimi 3 meseci zgodilo nekaj zelooo neprijetnega, žalostnega….
Na nuhalni svetlini so mi povedali, da je moj baby umrl v 10 tednu in da ni več utripa :S …Bila sem poponoma na tleh in močno žalostna 🙁 Dolgo je trajalo, da sem se pobrala in sprejela izgubo mojega sončka :((((
(Ps. Izvidi so mi pokazali, da sem imela kromosomsko napako)
Zanima me če je katera doživela enako kot jaz in če vam je v 2 uspelo brez kakšnih težav…
Pred dobrim tednom sm bila na pregledu pri g in mi je rekla, da je vse ok in da lahko zopet poskušam zanositit … Tako, da zopet delama na tem s fantom vendar me je zelooo strah, da se bi mi kaj takšnega zopet ponovilo, ker nevem kako bi lahko sprejela še ponovno izgubo…
moji sestri se je to zgodilo 3 leta nazaj, potem je v 14t mogla rodit, rojevala je 3 dni, ne vem kaj so mučkali v porodnišnici, ker ni šlo samo ven v celoti, so jo uspavali, naredili splav. julija letos je bila v 1.ivf, ker vmes ni zanosila, potrebna je bila še laparoskopija in bla bla. samo glej, niste vse enake. vem, da se ne moreš sprostiti in misliš samo na to, da gre lahko slabo, vidim kako je pri sestri, se mi zdi, da so živci najbolj prisotni, ker je v postopku dobila 8 blastocid in 7 so jih zamrznili. prvič ni uspelo, sedaj čaka na postopek z zamrznjenčki in vsi stiskamo pesti.
odvisno pri tebi kakšne kromosomske napake je plod imel. pri moji sestri so rekli, da se 2x isto ne more zgoditi..naj bi imela punčka turnerjev sindrom…
v glavno, pogumno in čimmanj obremenitev
Oooo boga tvoja sestrica. Upam, da bo sedaj uspelo in da bo vse ok!!!
Jaz se pa že sedaj ko še sploh nisem noseča obremenjujem s tem kako bo, ali bo vse ok in ali se mi bo zopet ponovilo. Vem, da ni fajn, da se atko obremenjujem in da me je strah venda lažje je govoriti kot pa storiti…
Drugače pa še danes nisem izvedela do kakšne kromosomske napake je prišlo… Sprašujem in sprašujem in nikoli ne govorim odgovora ko samo- da ne vedno in da je veliko teh napak! To je pa vse
Mene pa tako zanima kaj je bilo narobe…
Drugače so pa tdi meni zdravniki in g. rekli, da je zelooo majhna možnost, da se kaj takšnega ponovi ampak nikoli neveš kaj te doleti. Še posebej mene ko se mi zdi, da se slabe stvari zgodijo prav meni, da nikoli ne ” pade skozi”
jaz srčno upam,da meni ne bo potrebno čakati 4 lete ampak, da nama bo kmalu uspelo. Mogoče nama je že 😀 Ampak na to bom še morala počakati nekaj časa 🙂
Danes mi je kolegica povedala, da je izvedela, da se lahko to tudi 7 krat zgodi in da ne moreš nič proti mati naravi… A si nor 7 krat-sem ostala in sem še vedno brez besed 🙁
Jaz nevem kako bi bilo če bi se mi kaj takega tolikokrat zgodilo, pojma nimam…
Že prvokrat sem bila popolnoma na tleh, da bi se mi pa 7 krat- nevem
Kosmos
Upam, da bo meni tudi uspelo tako kot je vama…
Meni se je to zgodilo 5 krat v zadnjih sestih letih. Po prvih treh ss, so mi rekli da je morda razlog miom, katerega sem potem odstranila, ampak sta sledila se dva ss. Je res mati narava tista, ki ima pri tem prste vmes. Najvecji problem pri vsem tem so leta… jaz jih imam 41. in sem zdaj v 8. mesecu.
Predvidevam da si precej mlajsa in imas s tem boljse moznosti. Najveckrat v drugo potem rata, zato kar pogumno.
Sara
Sem imela zadržani splav v 9. tednu, zarodek je bil velik za 6 tednov, brez srčnih utripov. Šla sem na abrazijo, počakala prvo M in potem takoj zanosila, zdaj sem v 8. mesecu.
Vzrok SS so največkrat kromosomske napake zarodka (če ne upoštevamo dejavnikov pri materi) in starejša kot je nosečka, več je možnosti za okvare. Splav je v večini primerov naravna selekcija – zarodki, ki niso sposobni za življenje, pač odmrejo in na to nimamo vpliva. Itak je po vsakem + testu nosečnosti 25% možnosti za SS – če pa pogledaš s pozitivne strani, imaš 75% možnosti, da donosiš otroka, kar je vzpodbudno, a ne?
Torej, čimmanj sekiranja in pogumno v nov krog! Statistika je eno, realno življenje pa je čisto nekaj drugega – nekatere SS doleti enkrat, dvakrat, nekatere nikoli, spet druge pa imajo smolo in več zaporednih splavov.
Včasih telo samo ‘razgradi’ zarodek in ni nujo posledica krvavitev.
Če se ti ponovi SS 3x mislim, da naredijo določene teste, po katerem ugotovijo, kakšen je vzrok SS.
Glede na izvide izveš, kakšna je tvoja pot naprej.
Če sama veš, da lahko zanosiš in da je to le ‘nesreča in naključje’ nima smisla hodit na IVF, ker to ni hec brez posledic.
Če pa je razlog tak, da ti lahko pomagajo samo z IVF do zdravega otroka, pa veš in posušaš z IVF.
Če pa še to ni, pa posvojiš, ali pa si brez.
Srečno na tvoji poti.
K
lej moja sedanja je do sedaj brez problemov in težav, razen tistih slabosti, zaradi katerih sem bila sicer brez volje in želje po čemerkoli, ampak hkrati sem bila vsak dan hvaležna za bruhanje, saj me je spomnilo da nosečnost še traja in zato sem vesela. in: ne rabim v bolniško, vsaj ne še sedaj, lahko delam in se gibljem po svojih zmožnostih.
je pa pred menoj še dobra polovica.
vzorki zakaj traja da toliko časa ni uspelo zanosit pa niso nujno pri tebi enaki. v osnovi tudi sicer nisem zanosila takoj, ko smo si zamislili da bi poskušali. sicer pa je to moja 5 nosečnost in ja imam doma že enega nadobudneža pri katerem je nosečnost potekala b.p., čas do zanositve pa je tudi takrat bil približno tak ko sedaj.
V mojem primeru je sicer šlo za izvenmaternično (cervikalno) nosečnost, ki je sicer izjemno redka, ampak kot kaže imam res srečo :)) Ker je šlo za nosečnost na materničnem vratu je bil tudi sam postopek abrazije izjemno kompliciran in neprijeten in bila sem prepričana, da si še dolgo ne bom opomogla. Kakšen mesec res nisem niti pomislila na to, potem pa je želja premagala strah in po dveh mesecih (kolikor sva načrtno pazila), sem takoj zanosila.
Kaj več kot to ti ne morem povedati, saj moje kritično obdobje šele prihaja (sem šele v šestem tednu), je pa zaenkrat vse OK. Absolutno pa razumem strah s katerim se soočaš. Jaz v bistvu zavestno potiskam na stran zavedanje da sem noseča – večino dneva prav nič ne razmišljam o tem. Čisto preprosto zato, ker če začnem razmišljati o tem, razmišljam v glavnem kaj vse gre lahko narobe in kako zelo razočarana in žalostna bom.
Ne vem, v bistvu nimam pametnega nasveta. Hotela sem samo da veš, da nisi edina. Če te to kaj tolaži:)
Sama sem imela v letu 2008 2 zadržana splava, 1 v 9. tednu, sem zakrvavela, šla na pregled pa je g, ugotvila da ni več utripa, naj bi že kak teden dva nazaj odmrl zarodek, 2. pa v 12 tednu ista situacija. Sem obakrat imela abrazijo. 2. sem zanosila po 3 meseceih pa žal ni uspelo. Nato smo počakali 4 mesece, tokrat pa se je izšlo pa sem decembra 2009 rodila.
So pa mi obakrat z abrazije poslali vzorec na histološki pregled ,pa ni bilo videt nobenih posebnosti. Tako da tudi jaz ne vem kaj je bil vzrok. Je pa vsekakor psihično naporno, ne privoščim tega nobeni. Bomo vidli kako bo v četrto, rada bi namreč še imela 1 dojenčka. Je pa tudi res da me je bilo tam do nekje 7. mesece še vedno strah če bo vse ok, pa je le blo.
Tako da stran črne misli pa bo nosečnost, 9m tudi minila kot bi rekel keks.
Jaz sem po splavu prvič probala julija,ker so mi prej odsvetovali.Prvič sem zanosila februarja,v četrtem poskusu,kar je pa pri meni komplicirano,ker je moj partner na delu v tujini in sem ravno tisti mesec ujela plodne dneve,če ne ,mislim da bi bilo že prej.Držala sva se tistih nekaj dni in točno se je zgodilo takrat,tako da je veliko na tem.Čeprav sem bila šokirana ,da je šlo tako hitro ker sem v preteklosti že dala skozi konizacijo in dve laparoskopije,žal pa nisem več rosno mlada.Sem pa mislila ,da bo spet takoj se držala plodnih dni,vendar ni.Pa saj vem, saj to je komaj 3 cikluse,samo meni se grozno vleče.