Dam pod novo temo, ker se mi zdi da mora zadeva pasti v oči

V današnjem nedeljskem dnevniku, 22 julija, je na strani 22, (v manj pomembnem delu revije, ker to ni udarna novica, dokler gluhost ne udari po tebi) cela stran o naglušnih in gluhih v slo.

Kot prvo je slika gluhih košarkarjev iz tajvana leta 2009.
Menim da je drugi z desna Ređepović, verjetno najbolj zaslužen da so zasedli 9 mesto.
Je na sliki tudi 5 žensk, katerih funkcija v tajvanu mi ni jasna (primarna ali sekundarna)
Nadalje je še na eni fotki na Gluhi TV skup z precednikom Turkom.
Avtor je anita ivačič in ZDGNS.

Eni poje članek hvalo, razkriva pa tudi bedo. Navaja tudi uspehe fride planinc. in tevža juharta.

Ogromno je za komentirat o tem.

Osnovno, nauk za miheljna pa je NAGLUŠNI IN GLUHI NE SODIJO SKUPAJ, V ISTO MALHO. ZDGNS.

Več žalostne analize pa kdaj kasneje.

kateri pa so to uspehi fride in juharta? no ja, za sebe sta že poskrbela, za gluhe in naglušne pa prav nič

Ali lahko prosim članek skeniraš in ga prilepiš sem gor, da ga bomo videli še ostali? Ja, in ve se – šport gluhih je glavno, s čimer se gluhi ukvarjajo. Zakaj? Zato, ker z njim služijo mastne denarce.

žal zaenkrat na strani nedelskega ni dosegljivo.
Izgleda da je bila novinarka gluhe tv in zdgns povabljena da nekaj napiše o sebi in gluhih,
Izrekam jim iskrene čestitke za to revšno. Okoli 40% prostora zajemajo dve fotki, napis gluhi niso gluhonemi in kako naj bo gluhi informiran volilec.
Menim, da je katastrofa, ker ni videti, kaj je osnovna problematika gluhih. pRAVZAPRAV SE MAJO gluhi KAR ok. LAHKO ŠPORTNO TEKMUJEJO NA VSEH KONTINENTIH, majo svojo TV, celo dnar dobijo od FIHO in celo na tv majo neke podnapise in nek klicni center. celo pravico do tolmača majo.

Mihelj pravi: nepismenost, polpismenost, neznanje tujega jezika, pomanjkljiva izobraženost, omejena možnost izbire poklica… to je to, o čemer bi moralo bit govora.

Žal funkcionarji gluhih in njihovih problemov ne vidijo več. Oni se ukvarjajo z volitvami, tv dnevniki, zakoni o izenačevanju, osebni asistenci etc. Predvsem pa se vrtijo okoli znakovnega jezika.
So za geto, v katerem vedrijo in obllačijo. za plače.

Pa saj kaj drugega od takih ni pričakovat.
Par stotisoč je naklada, in lahko bi populacijo kaj infirmirali o problemih.
Fantje in dekleta.
Gluhi srenji delate škodo.

V glasilu Iz sveta tišine je kar na 4 straneh predstavitev zveze in društev. Dokaz da jim manjka gradiva. A najbolj zanimiva stvar, da zveza izvaja 18 posebnh socialnih programov (le kateri so to in za koga?) in piše: obveščevalna dejavnost – glasilo Iz sveta tišine; obveščevalna dejavnost – TV oddaja prisluhnimo tišini; Obveščevalna dejavnost – Video časopis; Obveščevalna dejavnost _ spletna TV. No kot prvo nisem vedel, da se gre zveza obveščevalno dejavnost. To je pa res nekaj novega in drugo seveda lahko naštejejo 18 programov, če pa iz enega nardijo kar 4.

No pa imamo novo obveščevalno organizacijo.

IST je sam sebi namen. Prav tako same sebi v namen tudi 99 % vse obveščevalne dejavnosti ZDGNS, saj v bistvu obvešča gluhe le o tistem, kar že vemo. Žal. Žal v IST in navedenih medijih še nisem zasledil, da bi kaj pisali o kakšnih novitetah na področju tehnologije, ki bi gluhim olajšale življenje, kako živijo gluhi v tujini, itd… To bi bilo zanimivo, ne pa oglaševanje dejavnosti ZDGNS in njenih društev.

se strinjam z gornjim, povsem. Te TV oddaje gledajo le gluhi, če gledajo in kdor gleda. Žal verjetno res obveščajo le o novicah komu je v sosednji vasi krava telila pa s kom se je micka oženila. informativnost je to kot goraj pišete, novitete, kako je drugje….
Cilj je seznanit slišoče z našo problematiko, in predvsem s tem, da so že jutri lahko naši člani.
sluh namreč danes je, jutri pa ga lahko niveč.
Mihelj to ve iz prve roke.
In postal je črn svet, 20 let.
Zdaj je pa rajsko zame.

Tega, kaj je novega z gluhimi v svetu se pa ne piše in prikazuje zato, ker bi to pol gluha srenja želela pričakovala in zahtevala. Pač, če ne vemo kako je drugje se pač vdamo, češ, saj je povsod tako. PA NI RES.
Marsikaj bi lahko od drugje sem pernesli, ne pa da izumljamo toplo vodo. Al pa stagniramo.
No ja, saj poročajo iz sveta, n pr o udeležbi na prvenstvu invalidov.
LP.

Dandanes ima že vsakdo internet in lahko preko interneta prebere, kaj se dogaja po svetu, tudi s področja gluhih in naglušnih, tako da teh kao “informativnih programov” ZDGNS ne potrebuje. O pravicah gluhih po svetu se lahko prepričamo s preprostim skokom na spletne strani, kjer tuji gluhi govorijo o sebi. In teh spletnih strani je zelo veliko! Angleških forumov gluhih je malo morje. Slovenskega žal ni več. Oz. je le ta na med.over.net. Žal. Prežal. Slovenija je namreč del Balkana, Balkan pa veste, kaj je. Država EU, ki jo je kriza najbolj in najprej prizadela, je ravno na – Balkanu! Najbolj stabilne evropske države pa so v srednji in severni Evropi, tam, kjer ni nekih kao južnih polotokov, kamor spada tudi Balkan. Tudi angleščine se lahko gluhi učijo na spletu in glede na to, kar vidim, že kar nekaj gluhih zna dobro angleško. Torej brati spletne strani v angleščini, pa spletni slovar, pa se učiš angleško. Prej pa poznati nekaj osnovic: nobenega sklanjanja, nobenih slovničnih spolov (le pri osebah je ločevanje he/she, pa še to le pri tretji osebi ednine v glagolu, pri samostalnikih pa tega ni), ni razlikovanja med tikanjem in vikanjem, z vejicami je dosti preprosteje kot v slovenščini, itd. Tako da angleščina ni težka.

Mene zanima samo eno:

Kaj imaš od njih??

V društvu se samo splača, če si “honorarni” sekretar ali vršilec dolžnosti sekretarja in morda še kakšen “plačani” predsednik….Kaj pa ostali??

le to bi rekel kmečkopametni mihelj.
kako se pa v angleškogovorečem območju gluhi lahko nauče angleščine?
predzadnjemu postu 500 – 44 bi rekel le to, ne sklepat in posploševat na vse po sebi.
Žal, tragično, je v SLO in po svetu v večini prisotna homozigotnost na gen za butastost. Ma je butastih!!!!!!
Zato ne prčakvat, da bo v taki ranljivi populaciji pa 100% genijev. Žal jim razvoj osebnih potencialov zavira še okolica, šole, društva, država…
Mihelj stika z mladimi med nami nima, zato težko meritorno o tem govori. Zato glede mladih govorim z rezervo.

Mi je pa v končni fazi vseeno. trend je itak potrošništvo, potrošnik pseudokralj.
Mi pa ni jasno kje bo povprečni potrošnik dobil dnar za to kraljevanje?

Z malim delom? študentskim delom? socialno podporo? nadomestilom za brezposelnost? invalidnino? penzjonom? zaslužkom od kockanja in delnic, ter loto?

Veselo po nakupih, kdor ima.
JE PA TO ZGOLJ PRELIVANJE NAŠEGA BLAGOSTANJA V kitajsko indonezijo indijo, proti vzhodu skratka.

kupujmo in se tako siromašimo.

Mihelj, a veš da so čistokrvni Avstrijci (ne računam na tujce) še večji siromaki kot mi Slovenci, povrh pa še bolj “štrklavi”…..

Robert. To o tujcih. Slovenci večinoma smo zlo tolerantni do drugih.
Žal drugi niso.
Sem bral, da je v Reziji, IT nekdo zahteval dvojezično osebno izkaznico. Ga je morala na ulic i policija vahtat, in svetovali so mu naj gre za nekaj časa proč.
Pa glej na koroško, kjer slovence natepabajo. Hajder pa je bil slamnat lastnik računa za irak in libijo v lihenštajnu, da o vsem ostalem ne govorim. Na slovence in njihov jezik se je pa spravljal.

Dokler ti tujci ne bodo dosegli kritične mase bodo potuhnjeni, ko jih bo pa dovolj, bodo dvignili glas in prišli z zahtevami. Pa niso tako strpni kot mi.
Stoletja so naši predniki vztrajali, mi bomo pa v eni do dveh generacijah to zafurali.
Ob tem pa dajejejo par sto tisoč EU za neke proslave.
Halo! Kako gre to skupaj? Mar bi dali brezposelnim, za začetek.

Po kapitalistični logiki je nekdo potrošnik že, če kupi kilo kruha na mesec. Ne nujno na mesec, lahko tudi na leto, ali pa celo le enkrat v življenju. Potrošnik je torej že, če kupi le enkrat v življenju katerokoli stvar, dobrino ali storitev, pa ni treba s svojim denarjem, lahko z izposojenim ali pa ukradenim. Torej, ko se govori o potrošništvu, se torej govori tako o vseh tistih malih ljudeh, ki se skozi mesec prebijajo ob kilogramu kruha in litru vode, kot tudi o megakapitalistih, ki gredo 12 x na leto na kakšno luksuzno potovanje, imajo vile, palače, jahte, drage limuzine (po možnosti kabrio), bazene pred vilami, služinčad, itd. Torej, če z enim stavkom povzamem: potrošniki in del potrošništva smo vsi, ne glede na količino nakupa. Važno je le, da smo v življenju neposredno ali posredno kupili vsaj en proizvod ali storitev. Pa četudi smo zanj dali manj kot evro. Vse je potrošnja.

madona kašno bistroumje in izobraženost.
Gornjemu postu na kratko lahko rečem: brca v temo.

Sem si kar mislil, da so vas tako vzgojili in izobrazili.

Miheljnu vse dol visi.
Kar se pa penzije tiče, se ji lahko odpovem, ampak želim vse prispevke nazaj z obrestmi za 40 let. bom živel lahko od glavnice.

Država pa naj mi vrne vrtoglave sote dohodnine ki sem ji jo dajal. da ne povem kok sem lani dal dohodnine.

v tujini, npr aus, NZ bi mihelj bil danes ko kralj, ne pa da posluša neke bedaste neizobražene nevzgojene tipe.