Pozdravljeni,

Imam 4,5 letno hčerko, ki tehta 27 kg in je velika 115 cm. Tudi obadva z možem nisva idealna, ker imava nekaj kg preveč. Vsi imamo radi dobro hrano in sladice.
Ampak sedaj vidim, da ta mala misli samo na hrano. Zvečer jo zanima kaj bo za zajtrk, nato kaj bo za kosilo,.. Kar naprej je lačna in bi jedla. To je postalo še posebej očitno v zadnjem tednu, zato me je začelo skrbet.

Namreč ne bi rada, da bo zaznamovana za vse življenje(ker se tudi sama ne počutim dobro v svoji koži in imam večni boj s kilogrami).

Dopovedujem ji, da se je, ko si lačen in ne zato, ker vidiš kaj dobrega, pa mi pravi, da je lačna. Če sva kje drugje znori od lakote, tako, da ji moram dati jest.

Kaj naj naredim? Kako ukrepam? Kakšne zvijače naj uporabim?
Prosim za nasvet.

Lep pozdrav,

Pozdravljeni,

pri otrocih, ki se razvijajo je zaželeno, da jim hrane ne omejujemo. Ponavadi gre pri otrocih pri hrani vedno za vedensjki vzorec pri drugih odraslih, ki so zanje pomembni – najpogosteje za starše. Sami priznavate, da imata oba z možem ravno tako težave s hrano. Če ne želite, da se to odrazi na hčerki, je najbolje, da se vsi skupaj začnete držati nejkega reda pri obrokih. Torej 5 obrokov na dan, zajtrk, kosilo in večerja te 2 malici. Je se lahko tudi zvečer, najmanj 2 h pred spanjem, seveda pa je zaželeno gibanje, vsaj pol urice na dan. Otrok je malo drugačen kot odrasel. On večino energije porabi za rast in razvoj. sama ne bi upala trditi, da je vaša hčerka pretežka oz., da ima kakšne probleme s hrano. Prej bi rekla, da gre za odziv na ravnanje, ki ga vidi pri vaju z možem glede hrane.
Sami veste, da se hčerke najpogosteje ravnajo po svojih materah. matere so vzor svojim hčerkam, saj jim popolnoma brezpogojno zaupajo. Tudi vaša hči zaupa vam in v vaše odločitve.

Žwelim vam povedati, da razlog ni le zunanji. Prav je, da ima vaš otrok rad hrano. Njegovo telo jo potrebuje. Vzorci, ki jih prejema so po verjetnosti iz družine. Lahko pa naredite veliko. Vidi se, da vam ni vseeno in dobro bi bilo, da bi glede hrane tudi sebi posvetili tolkio pozornosti kot jo svoji hčerki. Mogoče ne bi bilo slabo, da se vseeno posvetujete glede hčerke na pediatrični kliniki, vendar povprašajte kako vpliva ravnanje glede hrane v družini na otroka.

Nobene zvijače vam ne bodo pomagale. otroci čutijo kdaj lahko starše prenesjo okli. verjetno to kot sami opažate vaša šibka točka. če želite, da bo pri hčerki res kaj drugače, bo najbolje, da z možem začneta delati na sebi. ker veste, kadar otroke učimo eno, sami pa delamo drugo, oni vidijo vse. In tej resnici ne morete ubežati.

Če se že dolga leta borite s kg, je za pogledati kaj to za vas pomeni. kako vi sebe sprejemate, kako se vidite’ skozi to bo šla tudi vaša hči. In atkrat se bo oprla na osebo, ki ji najbolj zaupa. in če verjamete ali ne,s e hčere poisto9vetijo s svojimi mamicami. Torej naredite v prvi vrsti to zase, ker si zaslužite, potem pa bo sledila tudi hčerka. vseeno kakšen pogovor ne bo odveč. za hčerko in vi azse. Možnosti je več. Predlagam pa mogoče Žensko svetovlanico ali pa Muzo – toliko, da vidite na akteri točki ste in kako bi šli od tam naprej. En pogovor vas nič ne stane, pomeni pa lahko veliko.

Čestitam vam, da ste se odprli sebi in si priznali, da ni vse rožnato tudi pri vas. To je najtežje. Resnično je potem marsikaj lažje.

Vso srečo.

Tatjana