ni mu do sexa
Potrebujem nasvet!
Možu enostavno ni do sexa. Skupaj sva 18 let in od začetka je bilo ok, po porodu se je odmaknil od mene in je bilo sexa bolj malo. Nekako sva uskladila se, potem pa sva zašla v težave. Imel je ljubico in malo je manjkalo da bi se ločila, pa sva se nekako odločila, da nadaljujeva. Tega je zdaj že 6 let in po novem začetku je bil sex čudovit. Probala sva veliko novih stvari, na različnih krajih, kar naprej bi visel na meni. Potem se je pa spet nehalo. Ne bi več kot enkrat na mesec, pa še to, se mi zdi, da zato, ker jaz to hočem. Ni zagret, ni pri stvari. Porniča noče nobenega pogledati, vibrator leži v predalu, če ga vzamem, se potem lahko sama igram. A on ga je kupil in uporablaja sva ga skupaj. Meni ni jasno nič več.
Imam me, da bi si našla ljubčka, a težava je v tem, da če zve, bo hudo. Kot ga poznam je sposoben ubiti mene in njega, da ne rečem kaj bi imel za povedati kašna kurba sem.
S pogovorom ne dosežem nič, a želim si sexa, želim probati nove stvari, želim uživati. Stara sem 40, on pa 38, v najlepših letih.
Kako rešujete takšne težave? Mene tole zelo muči.
Spoštovana Helena!
Odnos, ki traja 18 let ima svojo zgodbo. V tej zgodbi sem zaznal različne načine odtujevanja in poskuse približevanja.
Dva dogodka sta gotovo stresna za odnos. Eno je rojstvo otroka. Druge je razmerje s tretjo osebo. Ne pravim, da gre za enak stres in si ne drznem, da bi ju enačil. Vendar se je vsakič zgodila odtujitev, ki ji je sledila faza, ko je bilo bolje.
Zdaj se zdi, da ponovno zaznavate fazo odtujevanja.
Vse to se seveda odraža najprej in najbolj intenzivno v spolnosti.
Navadno po izkušnji razmerja s tretjo osebo odnos potrebuje zdravljenje. Gre za zelo težke prizadetosti v čustvih, ki jih sami brez pomoči težko premostimo. Zelo težko je podeliti neka intimna in pomembna notranja dogajanja. Težko je priti do empatije, če sta obe strani prizadeti. Medsebojna empatija pa je tu edino zdravilo.
Predvidevam, da sta se z možem v vajinih intimnih svetovih prav tako srečevala, morda bežno dotaknila, ali pa ostajala v neki mimobežni bližini. Tudi to bi veljalo preveriti. Domnevam, da morda nista uspela vzajemno podeliti vajinih seksualnih potreb in jih skupaj definirati v vajinem odnosu.
Kar govorim vam je verjetno povsem tuje in neoprijemljivo, in res zahteva konkreten pogovor.
Vprašanje za vaju je, ali sta zadovoljna s tem stanjem kakor je, ali bi želela spremembo? Ali lahko do spremembe prideta sama ali pa potrebujeta pomoč?
Lep pozdrav,
Hvala vam za odgovor.
V najinem primeru je težava v tem, da je njemu tako vse ok. On je zadovoljen z najinim spolnim življenjem. Jaz pa ne in parkrat sva govorila o tem, ampak ga ne zanima. Pravi, da je njemu tako ok. Res pa je, da je tu še kup težav, o katerih ne bi govorila tu. Mi pa predvsem ni jasno njegovo vroče hladno obnašanje. So bili trenutki ko je bil strasten, željan sexa, zdaj pa je spet vse hladno. Ne morem sama reševati težav, če jih on z mano noče in to me najbolj jezi.
Takrat, ko sva se zmenila,da nadaljujeva skupaj, da se ne bova ločila, je nekaj mesecev bilo najino spolno življenje kot nekoč, a spet je umrlo. Ne vem kaj narediti, nisem neka nimfomanka, ampak želim pa si kaj več, kot sex enkrat na 14 dni.
hvala in lp
In on je lahko imel ljubico? Ti pa si to tolerirala in šla naprej z njim ter ga nisi ubila oz. zmerjala?
Očitno spet zgodba ene ženske, ki se pusti teptati… Partner lahko dela vse hudobije, ona bo igrala svetnico… Good luck še naprej!