Tole zna biti klofuta za marsikatero slovenko, tako da če nimaš občutka za samokritiko raje preskoči. Sam sem namreč obupal nad našimi ženskami. Nočejo se spoznavat, ni videti, da bi se rade pogovarjale, o seksu ne duha ne sluha. In za piko na i sem spoznal še precej žensk iz drugih držav evrope, ki so me kontaktirale, ko sem prišel nazaj domov in me vprašale: “Kako si?” in s katerimi sem ohranil stalne stike. Nekaj kar se mi v Sloveniji ni vprašala še nobena in se mi še ni zgodilo. Druga stvar je da se naših žensk ne da nikjer spoznavat, ker nikamor ne hodijo. Edine, ki jih lahko srečaš so srednješolke in sem in tja študentke na izpitih. Sicer se dobesedno vdrejo v tla. Zato kar se mene tiče ni več čudno videti starejše tipe s precej mlajšimi puncami. In za piko na i poznam še celo legijo perspektivnih hudih tipotov, tudi takih, ki so imeli žensko, pa je zdaj nimajo, marsikdo starejši tudi od mene, brez ženske in po angleško “desperate”. Vse skupaj razen tujine do skrajnosti mizerno. Po eni strani še en dober razlog za odhod, po drugi pa za razmislek.

Točn tko !

anonimniv10 in Tonček,

odgovarjam obema.

Moški in ženske se v doloćenih pogledih glede nasprotnega spola razlikujemo, v nekaterih pa tudi ne. Sem ženska in se mi je že velikokrat zgodilo, da sem šla s prijateljicami ven, v družbo, na vaške zabave, veselice… in vse punce smo bile takrat še samske in bi rade plesale, spoznavale fante, pa so fantje samo stali pri šanku in pili pivo ter se pogovarjali. Včasih smo se med seboj spogledali, kaj več od tega pa ne.
Res je, da smo Slovenci v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi narodi, bolj zaprti, nesamozavestni, kot bi bili zavrti..
Morda se pa vidva, anonimniv10 in Tonček ne gibata v pravih krogih. Osebo nasprotnega spola je težko spoznati v diskoteki (sploh ker sklepam, da nista ravno srednješolca). Morda poskusita v kakšni mladinski skupini, na izletih, v naravi…

10 in Tonček, odgovorita najprej, si želita ženske družbe za čvek, za seks ali kaj tretjega. Ker tisti, se nočejo spoznavati, še manj o seksu, ne duha ne sluha, nekam čudno seka.
Če se želim s kom spoznavati, pa magari za družbo, kot je čvekanje, ne pomeni, da se ne bom o seksu tudi pogovarjala, ker sem odprta, hkrati pa ne pomeni, da bom zaradi tega že dala narazen noge. Razlikovanje je včasih pomembno.
Malo razčistite, kaj si sploh želite.

Po drugi strani, sama tudi “nikamor ne hodim” – verjetno je bilo mišljeno po lokalih, tja res ne hodim, občasno na kakšen kofe, vendar ti povem, če se sam malo pomujaš, lahko tudi v kakšni naravi spoznaš sogovornike, odneseš smeti, ker so prišli novi sosedje, pa jih sam ogovoriš, vendar ne z agresivnostjo in v kontekstu, da je nekdo vsiljiv. Spontanost je priročna. Zaupanje, da ga pridobiš, tudi. Pa čeprav z ljudmi ne seksaš, se pa tudi o tem kaj pogovoriš. Potem je pa na potezi nadaljna konverzacija. Ampak, brez muje se še čevelj ne obuje in ga moraš kvečjemu sam; če pa ne zmoreš, ti pa kdo pomaga. Vendar, včasih moraš sam obuti mujo, da se čevelj obuje, mogoče bo pa sedaj kaj pomagalo, da se bo tudi tvoj obul.

Vprašaj se, zakaj nekje lahko, kot praviš, ohraniš stike, nekje pa ne. Ne moreš govoriti o tem, da v Sloveniji ženske niso dostopne za čvek ali spoznavanje, vendar, kot prvo, vedeti je potrebno kaj si kdo želi. In ko bo vedel, bo tudi to speljal, ker se bo potrudil. S praznim “živjo”, podam nasmeh in grem dalje, če se že znajdem v takšni situaciji. V nasprotnem pa kaj spontano počvekam. Torej, v drugo, klofute ne poznam, še manj agresije, zato je že malo agresivno, če s prva začneš razpravljati s klofutami. In od takšnih se na daleč distanciram.