Imam veliko tremo pred nastopanjem, javnim govorjenjem in tudi komunikacija v vsakdanjem življenju mi ne gre najbolje od rok. Nekje sem brala, da je rdečica v obrazu, ki nastane v trenutku, ko sem v situaciji, ko moram govoriti, posledica stresa, treme, etc. Zanima me, če v teh trenutkih tudi kri udari v lica, ali ne. Kolegica je zadnjič tole izjavila, pa ne vem, ali me je malo hecala, ali je vse res. Kaj mi lahko lepo prosim pomagate pri raziskovanju delovanja telesa v teh trenutkih in nenazdanje, kaj lahko sama storim, da bi bilo boljše.
hvala

Pozdravljena,

ja, to so tudi tipični znaki stresa. Trema pred nastopanji je hud stres za organizem. In takrat telo vso energijo prekanalizira v možgane in hormonske žleze, ki so “pomočniki” možganov za izvrševanje nalog. Takrat telo tudi izključi vse tiste funkcije, ki niso tako potrebne, ali bi celo po nepotrebnem jemale energijo. Zato pa nas takrat požene na stranišče, ali pa obnemimo, enim kri butne v obraz, drugi postanejo čisto bledi…..

Preberite si članek, ki so ga napisali strokovnjaki po mnogih letih raziskovanja stresa in njegovega vpliva na različne organe. Na kratki rok, pa tudi kaj se z leti, desetletji dogaja, ko smo pod stresi.

Potem se začnite opazovati, pomislite tudi kako ste ponavadi reagirala – vaše telo, na stresne situacije.Kateri organi so najprej reagirali. Ti organi so pri vas najbolj občutljivi, zato je verjetnost, da se bodo na teh organih tudi kasneje v zrelem obdobju lahko pojavile kakšne degenerativne motnje, napake (poglejte si spodaj v članku shemo ).
Poglejte tudi vaše starše in stare starše – kje so bolehali, imeli težave. Katero od teh ste najbrž podedovali in tisti organ je pri vas od rojstva nekoliko “šibkejši”, zato bolj podvržen napakam in degeneraciji.
Najbrž ste tudi čustveno bolj labilna – treme pred nastopi so eden od znakov.

Treme se ne morete čisto znebiti, ker ste po naravi bolj čustvena. VENDAR jo pa lahko imate pod kontrolo. V tujini, pa tudi pri nas že obstajajo treningi, da se znate obvladovati. To je del šolanja vseh igralcev in javnih oseb, napovedovalcev,….pa tudi vi se tega lahko naučite.
Najbolj enostavno je, da se postavite pred ogledalo in se gledate. Potem pred ogledalom izpeljete pogovor, nastop – kar nekajkrat zato, da si ga v glavi dobro zapomnite. tako vam prav ta nastop ostane v spominu in ko ga boste morala izpeljati v resničnem svetu – ZA VAS ne bo več prvič in neobvladljiv. Vaši možgano bodo že imeli vzorec tega nastopa v glavi in bo trema, strah toliko manjši.Ob pravem nastpou se boste lahko “že videla v svojih možganih” in ne bo travmatično. Ko boste to izvedla kar nekajkrat, potem se bo trema pojavila manjkrat in tudi ne bo več tako huda.
Poleg vaje pred ogledalom, bi se morala naučiti globokega mirnega dihanja. Z njim lahko umirimo tremo, strah, paniko. A tudi to moramo trenirati, da se telo nauči “brzdati” tremo.

Vsaka vaja dela mojstra. Naučimo se lahko vsi. Samo da eni potrebujejo malo časa , drugi spet malo več. ZATO nikar obupati – jaz pa tega ne morem! VSI LAHKO! Malo več vztrajnosti, poguma in VERJETI MORATE V SEBE! JAZ PA TO LAHKO!! Seveda poskrbite, da imate tudi dovolj energije. In da ni na vašem jedilniku preveč kave, pomirjeval, gaziranih pijač, nezdrave hrane in premalo rekreacije. Mogoče se sliši neumno, a tako to je. Naše telo je zelo kompleksno, zato ni dovolj samo ena tabletka ali ena vaja – in težava je izginila. Veliko različnih dejavnikov (hrana, gibanje, umske aktivnosti, SPANJE) vpliva na to, da imamo dovolj energije in da se lahko upiramo stresom. Več ko jih imamo, več “orožja” nudimo telesu, da se lahko upira vsak trenutek katerikoli obliki stresa (iz hrane, iz okolja, iz družine, iz službe, naša čustva,….).

Lahko bi se odločila in vpisala v kakšno od psihoterapevtskih delavnic kjer učijo spoznavati delovanje naših čustev, psihe in tako se naučite bolje upravljati svojo psiho, čustva in s tem komunikacijo z okoljem.

Biologi že dolgo vedo, da je “manj je več” (in to velja za vse!) tista formula za dolgo, zdravo, vitalno življenje, ki se zna upirati stresom, jih obvladuje tako, da ne povzroča hudih motenj v organizmu (panika, negotovost, driske, bruhanja, butanja krvi v lica ali biti bled v obraz, pomanjkanje apetita ali požrešnost, vse to pa vodi v motnje v prebavi, krvožilju, delovanju možganov,….).

Poskusite! Ne takoj reči: jaz pa tega ne morem! In tudi ne po drugem ali tretjem poskusu reči: pri meni pa ne deluje! NI RES! Če boste vztrajna, bo šlo!

lp m

Članek:
Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!
Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
• Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ Potek Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi

Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

Krvožilni sistem
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo bioritem hranjenja!

Vir Klinika Mayo, September 2006