Pozdravljeni,

Bolečina na tem mestu se mi pojavlja že dlje časa, včasih precej huda, nato je lahko tudi več mesecev mir, nato pa spet. Hudo je bilo približno leto in pol nazaj, pri zobozdravnici sem bila večkrat, a ni nič našla. Takrat je na moje vztrajanje vrgla ven zalivko, dala notri zdravilo in kasneje spet zalivko. Pravila je, da to ni vzrok bolečine, da je zob o.k. in tudi slikanje ni pokazalo nič. Ker imam manjši žepek, je menila, da je vzrok v vnetju, dala mi je tudi antibiotike. Po mesecu in pol močnih bolečin se je zadeva umirila. Redno si ščetakm zobe s sonično zobno ščetko, čistim tudi vmesne prostore s ščetkami. V nedeljo pa sem pri kosilu začutila močno bolečino na ugiz in sicer dvakrat. Popoldan sem čutila lažjo bolečino, ponoči pa sem se zbudila z zelo močno bolečino, ki se je čez dan le še stopnjevala. Mislim, da ponoči občasno škrtam z zobmi. Čeprav nisem prepričana, mislim, da sem tokrat ponoči škrtala z zobmi, ker je bila bolečina izrazitejša pri določenem premiku čeljusti. Klicala sem zobozdravico, a so mi rekli, da mi ne morejo nič narediti, da naj malo počakam, če se bo umirilo. Nisem ravno prepričana, da je čakanje prava metoda, da se rešim teh bolečin. Mislim, da bi bilo potrebno vseeno nekaj ukrepati, ker se mi to pač pogosto dogaja in ko se zgodi, imam težave v službi, ker sem zaradi bolečin težko zbrana.

Prosila bi vas za vaše mnenje in če je možno, da me usmerite, kam se še lahko obrnem, če ne gre za zob, ampak dlesen.

Pozdravljeni,

škrtanje z zobmi zagotovo ni stanje, ki bi bilo prepuščeno le čakanju. Imenuje se bruksizem in sem o njem v tem forumu že nekajkrat pisala, zato bi bilo pametno, da poiščete odgovore na to temo. Omenila bi le to, da bi bilo pametno izdelati opornico, ki bi blažila simptome škripanja zob. Potem bi nekaj časa počakali, kakšne so reakcije oz., če to vpliva na pojav vaših bolečin in če bi se le te še pojavljale, ne bi bil odveč obisk pri specialistu. To je vse kar vam lahko svetujem brez kliničnega pregleda.

Srečno.

Dodatek o bruksizmu;
Bruksizem je torej motnja, ki jo opažamo v vseh starostnih obdobjih, tudi pri otrocih. Strokovnjaki opisujejo dve obliki motnje ; nekontrolirano pogosto stiskanje zob, brez premikov čeljusti in druga oblika, pri kateri prihaja do premikov čeljustnic in drgnenja zob zgornje in spodnje čeljusti. Pojavljata se kadarkoli, pri čemer je prva oblika pogostejša v dnevnem času, druga pa ponoči.
Vzroki za pojav so lahko različni; nepravilen stik zob (okluzijske interference), pogostejši so psihični vzroki (stres, preobremenjenost itd.), lahko kot posledica uživanja zdravil (zdravljenje depresije, shizofrenije ipd), posledica uživanja drog (ecstasy, kokain) ali alkohola.
Strokovnjaki so si enotni, da gre za neke vrsto stimulacije centralnega živčnega sistema, ki se odraža na tak način.
Posledice bruksizma;
-obraba zobne substance (sklenine, dentina)
-znižanje višine griza, kar ima za posledico spremembe v čeljustnem sklepu in postopno pojavljanje bolečine v njih, posledično se spremeni tudi fizionomija obraza
-pojavljanje mikropok v zobni strukturi kar poleg obrabe zobne strukture vodi v povečano občutljivost zob na termične, kemične, mehanske dejavnike..
-pokanje in izpadanje plomb
-nižanje nivoja dlesni; razgaljanje zobnih korenin, omajanje zob, pojavljanje obzobnih žepkov; pojav parodontalne bolezni, izpad zob
-glavobol in bolečine v čeljustnem sklepu zaradi prenapetosti v žvečni muskulaturi

Zdravljenje bruksizma je potrebno začeti čimprej, saj so posledice pričakovano manjše. Prvo skrbno preučimo vzroke motnje in jih odstranimo, če je mogoče. Pacientu svetujemo uporabo opornice. Opornice so iz različnih materialov in so lahko standardne ali individualno izdelane. Obstajajo mehke silikonske opornice in trde akrilatne. Strokovnjaki se pri zdravljenju bruksizma z opornicami bolj nagibajo k uporabi trdih individualno izdelanih opornic. Mehke opornice naj bi preprečevale obrabo zobnih struktur, ne pa tudi premikanje čeljustnic in posledično glavobola. Včasih je potrebno timsko sodelovanje strokovnjakov; poleg stomatologa še splošnega zdravnika, spec. ortodonta, otorinolaringologa, psihiatra, psihologa… Pri stresnih situacijah pomagajo relaksacijske tehnike; šport, joga, meditacija, oddih itd. Zdravljenje bruksizma je torej popolnoma individualno in zahteva pri posameznem pacientu svojstven pristop.